Bi v javnem sektorju morali odpuščati iz razloga nesposobnosti?

Predsednik SLS Franc Bogovič poziva premierko Alenko Bratušek, da se pred sprejetjem rebalansa proračuna na vladi dodatno posveti ukrepom na odhodkovni strani, ki ne bodo samo dušili gospodarstva. Predlaga, da naj z uravnoteženimi ukrepi na konsistenten način začne zmanjševati proračunski primanjkljaj.

Pravi, da sta v ospredju dve sporočili, in sicer ugotovitev premierke, da je dobila v roke nerealen proračun ter da ne bo novih ukrepov. Tudi lansko leto so, kot je poudaril, dobili v roke zelo nerealen proračun za leto 2012. To je bil proračun, ki ga je pripravljala in za njega bila odgovorna Bratuškova kot direktorica direktorata za proračun. Ob tem je spomnil, da je bil ta proračun nerealen za milijardo evrov.

Glede finančno-gospodarske politike, kot jo vodi premierka, je Bogovič izpostavil zaskrbljenost nad sporočilom, da nadaljnjih ukrepov na področju odhodkov ne bo. Predsednik SLS je poudaril, da je vlada naredila določene spremembe, ki omogočajo zgolj prerazporejanje okrog 100 milijonov evrov na področje mase plač, na drugi strani pa je že uvedla povišan DDV. Tudi napoved rebalansa s finančnim učinkom 25 milijonov evrov govori o tem, da samo s prerazporejanji znotraj ministrstev uravnoteženje proračuna v prihodnjih letih ne bo možno, edina rešitev pa je priprava novega varčevalnega paketa, meni Bogovič.

Ob tem je opozoril na neukrepanje vlade na odhodkovni ravni proračuna in da se bo zato žal verjetno uresničila vladna grožnja z velikim povečanjem davka na nepremičnine ter grožnjo novega kriznega davka, ki je bil letos tudi že napovedan. V SLS zato po njegovih besedah ostro nasprotujejo takšni ekonomski politiki vlade. Prepričani so, da bo s takšno politiko popolnoma zadušena potrošnja in gospodarska aktivnost. Obremenitve za podjetja, delavce, kmete in obrtnike pa bodo v prihodnje samo še večje, je še poudaril Bogovič.

Virant ob rebalansu v javnem sektorju ne izključuje odpuščanja zaradi nesposobnosti

Z rebalansom proračuna se polnijo luknje, ki so nastale zaradi nenatančnega načrtovanja in spremenjenih gospodarskih razmer, je dejal predsednik DL in minister za notranje zadeve Gregor Virant. Ob približno 10-milijonskem krčenju sredstev za ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo Virant ne izključuje odpuščanj zaradi nesposobnosti.

Virant je pojasnil, da je rebalans potreben predvsem zaradi "luknje" v zvezi s transferji za pokojninsko blagajno, plačilom obresti in pa izpadom prihodkov zaradi negativne gospodarske rasti. "To je bilo treba z rebalansom sanirati, kar pomeni, da je bilo treba zelo veliko porezati v mehkem delu proračuna, zato smo morali to storiti na vseh ministrstvih," je poudaril. Za ministrstvo, ki ga vodi, to pomeni predvsem manjši obseg javnih naročil ter investicij.

Glede zaposlenih v javni upravi rebalans v celoti sledi dogovoru, ki je bil sklenjen s sindikati, to je znižanje plač in zmanjševanje števila zaposlenih za en odstotek na letni ravni, je pojasnil Virant. Ocenil je, da bi moral menedžment v javnem sektorju poseči tudi po odpuščanju iz razloga nesposobnosti, torej odpuščanja tistih, ki ne dosegajo pričakovanih rezultatov. "V času, ko je treba stiskati in mladi ne pridejo do služb, je skrajno nepravično, da trpiš v javnem sektorju nekoga, ki nič ne dela," je poudaril.

Han: Postopno nižanje primanjkljaja je prava pot

Postopno znižanje proračunskega primanjkljaja je prava pot in z zadnjim rebalansom proračuna to tudi zasledujemo, je izpostavil vodja poslanske skupine SD Matjaž Han. "Noben ukrep, ki reže in klesti, ne more biti priljubljen, vendar se zavedamo realnosti, v kateri je Slovenija," je poudaril in dodal, da bo primanjkljaj pri predvidoma 4,5 odstotka.

"Rezi, ki se jih je šla Evropa v Grčiji in Španiji, ne gredo v pravo smer. To ne nazadnje potrjuje stališče Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki ugotavlja, da globoki rezi niso spodbuda za gospodarsko rast," je dejal Han.

Ob tem je priznal, da se predlog rebalansa, ki ga je predstavila predsednica vlade, na prvi pogled v smislu velikega prihranka ne zdi ambiciozen. Po predlogu naj bi višino odhodkov zmanjšali za 25 milijonov evrov. A ob tem je Han poudaril, da je postopno znižanje primanjkljaja prava pot. Za SD je pomembno predvsem, da se ne posega v sistem javnega šolstva in v zniževanje socialnih pravic ljudi. "Rebalans ni osamljen ukrep, je vpet v celoto politike vlade, ta pa mora razmišljati tudi o gospodarski rasti, zato smo tu previdni in opozarjamo na potrebne ukrepe za rast. V petek bomo podprli sklep o prodaji premoženja, nekatere določene popravke smo že zahtevali, predvsem pa bomo spremljali, kam bo namenjen denar od kupnin," je spomnil Han in dodal, da mora kupnina predvsem v smer ohranjanja delovnih mest, odpiranje novih in za znanost.

V SD od vlade zahtevajo, da istočasno ob rebalansu predstavi tudi ukrepe za gospodarsko rast. "Govori se o okoli štirih milijardah evrov, upamo, da bo to zadostovalo za stabilizacijo gospodarstva," je dejal Han, ki veliko pričakuje tudi od slabe banke.

V NSi vidijo rebalans zgolj kot kozmetični popravek

V NSi vidijo predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna zgolj kot kozmetični popravek načrtovane porabe. Če bi bil sprejeti proračun res nerealen, kot trdi premierka, bi moralo biti zmanjšanje odhodkov bistveno večje, je dejal vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat. Pravi, da je 25 milijonov evrov izjemno malo, le dobrega četrt odstotka celotne višine odhodkov.

Ob tem je obžaloval načrtovano zmanjšanje sredstev za ministrstvo za kmetijstvo in okolje, predvsem za okoljske projekte. Žal mu je tudi za veliko zmanjšanje sredstev za tehnološki razvoj podjetij pri gospodarskem ministrstvu. "Prav ta koalicija je napovedovala, kako bo skrbela za tehnološki razvoj in dvig konkurenčnosti podjetij, a v rebalansu dela ravno nasprotno," je dejal.

Prav tako se mu ne zdi prav, da se za skoraj 40 milijonov evrov zmanjšujejo sredstva za projekte lokalnih skupnosti: "To ni dobro. Danes se skoraj 70 odstotkov javnih investicij izpelje preko občin, vlada pa jih zmanjšuje." Ob načrtovanem zmanjšanju sredstev za investicije pri prometnem ministrstvu za 100 milijonov evrov pa je spomnil na napovedi vlade, kako namerava čim prej zagnati velike javne investicije.

Vlado je tudi opomnil, da ne bi smela zmanjševati sredstev za reševanje romske problematike.

Da novo zadolževanje vodi v povečanje sredstev za odplačevanje obresti, se zdi Horvatu razumljivo. Ne more pa sprejeti dejstva, da se sredstva za nekdanjega predsednika republike povečujejo za šestkrat. "Zdaj je še čas, da nekdanji predsednik stopi pred kamero in pove, da se temu nenormalnemu povečanju odpoveduje. Če ima kaj čuta za tiste, ki so na robu družbe, bi to moral narediti," je dejal Horvat.

V NSi so tudi zaskrbljeni, ker sanacija bank v delni državni lasti poteka prepočasi. Z rebalansom naj bi se za dokapitalizacijo bank zagotovilo dobro milijardo evrov, a Horvat dvomi, da bo prinesla prave učinke.

PS: Rebalans nima ambicije biti všečen, ampak zagotoviti finančno stabilnost

Stranka Pozitivna Slovenija je na Twitterju objavila, da je vlada marca prevzela porazno stanje državnih financ, ki je bilo po njihovem mnenju državnemu zboru in javnosti prikrito. Poudarjajo, da je nekdanja vlada v prvih mesecih letošnjega leta pridelala skoraj milijardo primanjkljaja.

Zdaj pa je vlada z rebalansom pripravila nov razrez državnih financ, ki "nima ambicije biti všečen, ampak zagotoviti finančno stabilnost". V PS poudarjajo, da bo rebalans omogočil, da "bomo še naprej izpolnjevali vse naše obveznosti, hkrati pa še naprej zagotavljali visok nivo solidarnosti". Dodajajo pa, da rebalans kljub mnogim zniževanjem povišuje sredstva za socialno varnost, ustvarjanja delovnih mest, štipendije in za pokojnine – kar 140 milijonov evrov.

SDS: Pogrešamo ukrepe, ki bi spodbudili vlagatelje – tako domače kot tuje

Poslanec SDS Andrej Šircelj je poudaril, da je vsak proračun narejen na podlagi določenih gospodarskih in finančnih gibanj, ki pomenijo osnovo za nadaljnje načrtovanje vseh makroekonomskih kazalnikov, kar je veljalo tudi za proračuna za leti 2013 in 2014. "So se pa makroekonomski kazalci spremenili, zato je tudi možno, da pride do sprememb," je dejal Šircelj.

Po njegovem mnenju z vladnim predlogom rebalansa proračuna za leto 2013 ni bil narejen kvalitativen preskok v javni upravi, prav tako v njem tudi niso predvideni ukrepi, ki bi izboljšali kakovost javnega sektorja ter kakovost storitev, ki jih od javnega sektorja davkoplačevalci upravičeno pričakujejo. "Rebalans tudi ni investicijsko-razvojno naravnan oziroma največ denarja se jemlje na področju investicij, kar pomeni, da na tej podlagi ne bo mogoče pričakovati zagona gospodarstva," je poudaril Šircelj. Ob tem je izrazil tudi določeno zadržanost do parcialnih ukrepov, ki ne doprinesejo k transparentnosti, na dolgi in srednji rok pa tudi ne do večje učinkovitosti. "Parcialni ukrepi, kjer državno poroštvo ali denar dobi enkrat eno podjetje, drugič drugo, in to brez natančnega prestrukturiranja, ne pomeni dolgoročnega razvoja, ampak le gašenje trenutnega požara," je poudaril.

Poslanec SDS je še dejal, da v predlogu rebalansa "pogrešamo ukrepe, ki bi spodbudili vlagatelje, tako domače kot tuje, za neposredne investicije." Po njegovih besedah smo namreč danes v situaciji, ko bi za vlagatelje morali pripraviti ciljne ukrepe oziroma jim pokazati, katere investicije so tiste, ki bodo na razpolago, ki bodo brez administrativnih bremen in ki bodo potekale ob boljših finančnih pogojih.

Šircelj je poudaril, da predlagani rebalans proračuna, kljub zagotovilom, ne bo doprinesel k nadaljnji gospodarski rasti. "Veliko več bo treba narediti na področju javnega sektorja, ne le v smislu splošnega zniževanja plač in večje uravnilovke, temveč v povečanju kakovosti storitev," je dodal Šircelj.