Pozivanje ravnateljev, naj otroci pridejo v šolo na dan stavke, Štrukelj ocenjuje kot skrajno tvegano dejanje

Slovenijo bo zajel stavkovni val. V ponedeljek bodo začeli policisti, stavkalo jih bo okrog 9000, sledila bo dvourna torkova opozorilna stavka zdravstvenih delavcev, nato bodo v sredo stavkali še v vzgoji in izobraževanju. Večina zahtev je usmerjenih predvsem v višje plače in ureditev delovnih razmer.

Trenutno uporabljate Adobe Flash Player verzije 8.

Za napredno uporabo našega novega predvajalnika priporočamo Adobe Flash Player 9, ki omogoča celozaslonski ogled in najboljšo kvaliteto videa.
Priporočamo najnovejšo različico Adobe Flash Player verzije 9, ki si ga lahko brezplačno naložite tukaj

Video

Začetek prihodnjega tedna bo zaznamoval stavkovni val. S ponedeljkom v stavko vstopajo policisti, v torek bo dvourna opozorilna stavka zaposlenih v zdravstvenih domovih, domovih starejših, centrih za socialno delo in posebnih socialnovarstvenih zavodih. V sredo bodo stavkali še v vzgoji in izobraževanju.

Stavko v policiji sta skupaj napovedala Policijski sindikat Slovenije in Sindikat policistov Slovenije. Začeli jo bodo v ponedeljek ob 7. uri, s stavkovnimi aktivnostmi pa nameravajo nadaljevati vse do izpolnitve zahtev. Po sindikalnih ocenah se bo stavki pridružilo okoli 9000 zaposlenih v policiji in na notranjem ministrstvu.

Za stavko v policiji veljajo določene zakonske omejitve. Po zakonu o organiziranosti in delu v policiji so policisti tudi med stavko dolžni poskrbeti za varovanje življenja in varnosti ljudi ter premoženja, preiskovati kazniva dejanja, vzdrževati javni red, izvajati nadzor državne meje ter opravljati naloge, določene v predpisih o tujcih.

Za zdaj v policijskih sindikatih ostajajo zgolj pri pojasnilu, da bodo opravljali vse naloge, ki jih po zakonu morajo. V času njihove zadnje stavke, med 18. novembrom 2015 in 2. junijem 2016, so med drugim pripravili protestni shod pred vlado ter za en dan množično odšli na dopust. Najbolj pa se je stavka poznala pri globah za prometne prekrške. Glede na primerljivo predhodno obdobje 2014/2015 je bilo v času stavke namreč plačanih za 10,3 milijona evrov manj glob.

Pred novo stavko je predsednik Policijskega sindikata Slovenije Radivoj Uroševič na vprašanje, ali bodo policisti namesto kazni za prometne prekrške izrekali zgolj opozorila, odgovoril, da imajo pri izrekanju posameznih kazni policisti že sedaj pravico in možnost oceniti, kdaj je določena sankcija tudi opozorilo. Je pa napovedal, da se bodo prvi dan stavke sindikalni zaupniki in tisti zaposleni, ki bodo prosti, zbrali pred vlado.

Shod sindikatov javnega sektorja - 22

Slovenijo bo v ponedeljek zajel stavkovni val. (Foto: Miro Majcen)

Policisti želijo obraniti razmerja v plačah, vzpostavljena ob prejšnji stavki

V zadnji stavki sta sindikata z vlado dosegla sporazum, ki je policistom prinesel višje plače. A potem ko so bila sredi lanskega leta v okviru odprave plačnih anomalij določena boljša vrednotenja delovnih mest tudi pri ostalih pooblaščenih uradnih osebah, v policijskih sindikatih opozarjajo, da so bila porušena razmerja, dogovorjena s stavkovnim sporazumom, in da je bil poklic policista ponovno razvrednoten. Zato mu željo vrniti status, ki si ga zasluži glede na naloge, pooblastila, odgovornost in nevarnost, s katero se vsakodnevno soočajo.

Po besedah predsednika Sindikata policistov Slovenije Kristjana Mlekuša imata sedaj navaden policist in navaden vojak enako plačo, čeprav je, kot pravi, glede na odgovornost, nevarnost in ostale kriterije policist vsakodnevno bolj izpostavljen kot vojak ali pa na primer carinik. Vojaški policist, katerega delo bi bilo še najbolj primerljivo z delom policistov, pa slednjega celo presega za dva plačna razreda. Začne namreč v činu desetnika, kar pomeni 25. plačni razred, medtem ko je policist začetnik uvrščen v 23. plačni razred, opozarja Mlekuš in dodaja, da do razkorakov v škodo policistov prihaja tudi na delovnih mestih, ki so višje vrednotena.

Sicer pa imajo ob tej ključni zahtevi še nekatere druge. Med drugim pričakujejo, da se uredi posebno nagrajevanje za vsako leto opravljanja poklica s policijskimi pooblastili, nadomestilo za dolžnost ukrepanja v vsakem času ter ovrednoti prepoved članstva v političnih strankah.

V zdravstvu in socialnem varstvu najprej dvourna opozorilna stavka

V torek, med 8. in 10. uro, bo sledila opozorilna stavka v zdravstvu in socialnem varstvu, za katero so se skupaj odločili v Sindikatu delavcev v zdravstveni negi Slovenije in Sindikatu zdravstva in socialnega varstva Slovenije. Na obeh področjih dela skupaj prek 40.000 zaposlenih. V omenjenih sindikatih pa pravijo, da imajo med njimi veliko podporo in da sodelovanje v stavki napovedujejo tudi nečlani sindikatov.

Glede na zakonske omejitve, ki pri izvedbi stavke veljajo na področju zdravstva in socialnega varstva, bo sicer dobršen del zaposlenih opravljal svoje delo. Pa tudi sicer, kot poudarjajo, si ne želijo s stavko prizadeti bolnikov in oskrbovancev, za katere skrbijo pri svojem delu, saj je njihova stavka uperjena proti vladi.

Pričakujejo, da bo v času dvourne stavke delo organizirano kot ob nedeljah in praznikih. Na svoje zahteve pa bodo opozorili tudi na shodih, ki jih bodo pripravili pred ključnimi ustanovami v posameznih regijah. Predvidoma bodo to regijske bolnišnice, med katerimi bo zagotovo tudi ljubljanski klinični center, je pojasnila predsednica sindikata delavcev v zdravstveni negi Jelka Mlakar.

Shod sindikatov javnega sektorja - 18

Večina zahtev je usmerjenih predvsem v višje plače in ureditev delovnih razmer. (Foto: Miro Majcen)

Zahtevajo višje plače in ureditev delovnih pogojev

Sindikata sicer napovedujeta zaostrovanje stavkovnih aktivnosti, če jih vlada ne bo jemala resno. Med možnimi zaostritvami je umik soglasja za opravljanje dela preko polnega delovnega časa. Po besedah Mlakarjeve bi to za bolnišnice in predvsem za domove za starejše pomenilo, da četrti teden ne bi bilo več prisotnih medicinskih sester. Po podatkih nekaterih bolnišnic pa bi marsikje že v tretjem tednu imeli težave pri razporejanju medicinskih sester v troizmenske turnuse.

Med drugim opozarjajo, da sta obe področji kadrovsko podhranjeni. Zahtevajo uveljavitev kadrovskih standardov in normativov, višje plačilo dela na praznik, v nedeljo in ponoči ter tudi ustrezno ureditev drugih dodatkov za manj ugodne delovne pogoje. Prav tako zahtevajo pravico do izplačila jubilejne nagrade za 40 let delovne dobe.

Njihova zahteva je tudi dvig plač, tako v okviru odprave plačnih anomalij, kot iz naslova primerljivosti z zdravniškimi delovnimi mesti. Ob tem pa pričakujejo tudi vrnitev vrednosti plačne lestvice na raven pred sredino leta 2012, torej vrnitev osmih odstotkov, odvzetih v času varčevalnih ukrepov.

Sredi tedna v stavko še šolniki

V sredo se bo začela še splošna stavka v vzgoji in izobraževanju. Po napovedih glavnega tajnika Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije Branimirja Štruklja bodo stavkali v ogromni večini vrtcev in šol. Za stavko se je po njegovih besedah odločilo več kot 37.000 zaposlenih in pričakujejo, da jih bo približno toliko v stavki tudi sodelovalo. Protestnega shoda, ki ga ob 12. uri pripravljajo na Kongresnem trgu v Ljubljani, pa se bo po napovedih udeležilo okoli 15.000 ljudi.

Štrukelj je opozoril, da v vzgoji in izobraževanju ni nobenih omejitev niti pri načinu stavke niti pri zagotavljanju minimuma delovnega procesa, kot so v zdravstvu ali drugih službah. Na okrožnico resornega ministrstva, da mora biti v poslovalnem času vrtca oz. šole ustrezno poskrbljeno za varstvo in oskrbo otrok, učencev in dijakov ter da morajo šole zanje zagotoviti tudi prehrano in prevoze, pa so se v sindikatu odzvali s protestom ter zahtevali njen preklic.

Štrukelj ravnanja nekaterih ravnateljev, ki so začeli govoriti, naj otroci pridejo na dan stavke v šolo, ocenjuje kot skrajno tvegano dejanje. Kdo bo poskrbel za otroke, če jih bo prišlo večje število, zaposleni pa so v stavki, sprašuje Štrukelj in poudarja, da bo odgovornost izključno na delodajalcih.

Sviz stavka

Štrukelj poziva, naj otroke starši ne vozijo v šolo. (Foto: Kanal A)

Kot je pojasnil, je stavka ustavna pravica, ki se je drugače kot z zakonom ne da omejiti. Za področje vzgoje in izobraževanja pa zakon, ki bi stavko omejeval, ne obstaja. Če ravnatelj poziva, naj otroci pridejo v vrtec ali šolo, gre tako po Štrukljevih besedah za kršitev ustavne pravice in oviranje stavke. Na okrožnico resornega ministrstva, da mora biti v poslovalnem času vrtca oz. šole ustrezno poskrbljeno za varstvo in oskrbo otrok, učencev in dijakov ter da morajo šole zanje zagotoviti tudi prehrano in prevoze, pa so se v sindikatu odzvali s protestom ter zahtevali njen preklic.

Tako stavkajoči, kot pojasnjujejo v sindikatu, niso dolžni zagotoviti varstva in, če bi se striktno držali zakonodaje, bi bila popolna ustavitev dela v vrtcih in šolah povsem zakonita. A ker se zavedajo občutljivosti položaja, zlati ko gre za najmlajše, in ker otroci in starši niso tisti, proti katerim je stavka usmerjena, so se sami odločili, da jo nekoliko omilijo.

Zato bodo v vrtcih ob vnaprejšnjih dogovorih s starši, ki nimajo druge možnosti za varstvo otrok, tem otrokom zagotovili ustrezno varstvo. Podobno velja tudi za osnovne šole pri učencih prvega triletja. Se pa v vrtcih na dan stavke ne bo izvajal kurikularni program in v šolah ne pouk. Da bodo šole zaprte, je bilo tako mišljeno v smislu, da ne bo izvajanja osnovne dejavnosti, je pojasnil Štrukelj.

Pri tem je spomnil, da so stavko izglasovali v 95 odstotkih zavodov - vrtcev, osnovnih in srednjih šol, dijaških domov, glasbenih šol -, kjer imajo svoje člane. V večjem delu šol in vrtcev pri dogovarjanju z ravnatelji po njegovih besedah nimajo težav. Pri desetih do dvajsetih zavodih pa prihaja do poskusov oviranja pravice do stavke s tem, da se napoveduje, da se bo otroke na nek način povabilo v šolo, ali da se pritiska na zaposlene, naj ne stavkajo, oziroma se jim preprečuje odhod v Ljubljano na protestni shod.

Štrukelj je napovedal, da bodo kršitelje ustavne pravice do stavke dosledno prijavljali policiji. Pričakuje pa tudi, da bo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport umaknilo svojo okrožnico, za katero po njegovih besedah ni imelo zakonske podlage. V vzgoji in izobraževanju "ni nobene omejitve stavke in nobenega zagotavljanja minimuma procesa dela, kar je bil termin, ki ga je ministrstvo uporabilo v okrožnici", je dejal in dodal, da bi okrožnica po končani stavki lahko postala tudi predmet sodnega spora.

Glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) je pri tem poudaril, da je stavka skrajno sredstvo. Če bi imeli kakšno drugo možnost, bi jo izkoristili. A jih je vlada v stavko dobesedno potisnila. "Mi žrtve napačne, zgrešene politike vlade v prejšnjih mesecih in letih ne bomo in nočemo biti. Ne bodo se te prejšnje napake poravnavale na naših hrbtih," je dejal.

Poudaril je, da ne otroci in mladostniki ne starši niso tisti, ki bi jih želeli prizadeti, in da razumejo negodovanja ter težave, ki jih bodo zaradi stavke imeli. Prosi jih za razumevanje, pri tem pa dodaja, da je tudi v njihovem interesu, da se zagotovi kakovostne vrtce, osnovne, srednje šole. Če pa se bo trend razvrednotenja strokovnega dela v vzgoji in izobraževanju, zaradi katerega so se sploh odločili za stavko, nadaljeval, bo nujno sledil padec kakovosti, je prepričan.

Prenesi v

Glasuj

Pošlji sporočilo

Tvoja E-pošta:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo:
 

Komentarjev: 688
 
vrtnar_ 13.02.2018 21:45:28
to niso nobene stavke, ki jih napovejo že za mesec v naprej, pa še to je pozegnano. To je cirkus,. Prava stavka je nenapovedano!! Vse drugo je teater
Več komentarjev