Bo država z 'Balkanskim bojevnikom' bogatejša?

V Srbiji so domnevnemu narkokralju Darku Šariću, ki je na begu, zasegli več milijonov vredno premoženje, med njimi vile, avtomobile in drugo.

Člani Šarićeve združbe, ki naj bi tihotapila kokain iz Južne Amerike preko Balkana v Evropo, naj bi bili tudi prejšnji torek prijeti Slovenci, katerih premoženja pa (še) niso zasegli. Odvetnik Janez Koščak nima informacij o morebitnem zasegu premoženja domnevnega vodje slovenske kokainske naveze Dragana Tošića, ki naj bi bil med drugim lastnik ljubljanskih lokalov Le Petit Cafe in Randevu. Odvetnika Matjaž Kušar in Peter Volgemut, ki zastopata Mirzeta in Miralema Lucevića, pravita, da njuni stranki nimata premoženja. Tudi odvetnik Matjaž Markelj je dejal, da Jakobu Remškarju niso ničesar zasegli.

Med hišnimi preiskavami zasegli denar, drogo in orožje

Policisti so med hišnimi preiskavami v akciji Balkanski bojevnik sicer zasegli drogo, denar in orožje. A morda bodo vzeli še več, če bodo organi pregona dokazali, da premoženje izvira iz kaznivih dejanj.

Sonja Kotnik s Fakultete za varnostne vede v Mariboru je pojasnila, da lahko policisti že v predkazenskem postopku zasežejo predmete, ki se morajo vzeti po Kazenskem zakoniku: na primer ponarejen denar, mamila in podobno. Večinoma v preiskovalnem postopku lahko zasežejo tudi stvari, ki utegnejo biti dokaz v kazenskem postopku.

Predmete pa lahko zasežejo le ob izdani pisni odredbi pristojnega sodišča, ki se izda na predlog tožilstva, policije ali morebitnega oškodovanca. Nato sodišče izda pisno odredbo, ki jo izvršijo policisti, izvršitelj ali finančne organizacije. O zaseženih predmetih je treba napisati zapisnik, s čimer se tudi formalno zavaruje dokaz, osumljencu oziroma obdolžencu pa je treba za zasežene stvari izdati potrdilo. Če omenjenega ni mogoče odvzeti, se mu lahko odvzame drugo premoženje ali se mu naloži plačilo v denarju v isti vrednosti.

Možno začasno zavarovanje

Poleg preiskovalnega dejanja pozna slovenska kazenska zakonodaja tudi svojevrstno kazensko sankcijo – odvzem protipravno pridobljene premoženjske koristi, ki se lahko odvzame šele v končni sodbi. Lahko gre za denar, dragocenosti, hiše in podobno. Je pa mogoče, da se jo zavaruje po določbah Zakona o izvršbi še pred izdano pravnomočno sodbo.

V Skupini za pregon organiziranega kriminala so pojasnili, da lahko odvzem premoženjske koristi izreče sodišče v obsodilni sodbi, v sklepu o sodnem opominu, v sklepu o vzgojnem ukrepu in v sklepu o varnostnem ukrepu. Dejstvo pa je, da v večini primerov do odvzema protipravne premoženjske koristi ne more priti, če premoženje ni ustrezno zavarovano že pred izdajo sodne odločbe. Začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi se lahko zahteva v predkazenskem postopku in v vseh fazah kazenskega postopka, so dodali.

Poudarili so, da v slovenskem pravnem sistemu osumljenec ni dolžan pojasnjevati izvora svojega premoženja, temveč je dokazno breme v celoti na strani države. ''V praksi je mnogokrat zelo težko – sploh v začetni fazi – opraviti razmejitev premoženja na tistega, ki bi ga osumljenec lahko pridobil zakonito, in tistega, ki naj bi bilo pridobljeno s kaznivim dejanjem.'' Stanje bi bistveno olajšala zakonska ureditev, po kateri bi moral osumljenec že v predkazenskem postopku dokazati izvor svojega premoženja, so opozorili v skupini.

Premoženje lahko vzamejo tudi tretji osebi

Lahko gre tudi za tako imenovano začasno zavarovanje, ki ga odredi sodišče po uradni dolžnosti tako že v predkazenskem kot v kazenskem postopku. V tem primeru je mogoče odvzeti premoženje tudi tretji osebi, ne samo obdolžencu oziroma osumljencu. Tretja oseba je lahko sorodnik, lahko pa tudi nekdo drug. Vendar je v obeh primerih predpisan poseben postopek, ki ga izvede sodišče, večinoma pa mora biti zelo hiter.

''Premoženjska korist, pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, se lahko odvzame tudi tistim, na katere je bila prenesena brezplačno ali za plačilo, ki ne ustreza dejanski vrednosti, če so osebe vedele ali bi lahko vedele, da je bila pridobljena s kaznivim dejanjem. Če je bila premoženjska korist prenesena na bližnje sorodnike storilca kaznivega dejanja ali je bilo zaradi onemogočanja odvzema koristi na navedene osebe preneseno kakšno drugo storilčevo premoženje, se tudi lahko odvzame. Razen, če dokažejo, da so zanj plačali dejansko vrednost,'' so pojasnili v posebni tožilski skupini. Takrat je treba tretjo osebo povabili na zaslišanje pred sodiščem.

Za zasežene predmete odgovorno sodišče

Za zasežene predmete je v vseh primerih odgovorno sodišče, ki se samo odloči, kako bo ravnalo z njimi. Začasno hrambo lahko prepusti bolj ustreznim državnim organom, organizacijam z javnimi pooblastili ali finančnim organizacijam. Denar se lahko zaseže fizično iz na primer sefa ali pa se pooblasti banko, da za določen čas z njim ni mogoče razpolagati.

Odgovor na vprašanje, komu zaseženo premoženje pripada, je večplasten. Lahko se ga vrne lastniku, ki ni nujno vedno samo obdolženec, če gre za drogo, se lahko uniči, lahko pa tudi pripade državnemu proračunu. Če je nepremičnina napisana na tretjo osebo, ki ni vpletena, pa je težje odgovoriti. Ker gre za premoženje, ki je v zvezi s kaznivim dejanjem oziroma služi kot dokaz v kazenskem postopku, jo je treba ustrezno zavarovati. V zemljiški knjigi se praviloma zaznamuje, ampak spet le na podlagi pisne odredbe sodišča.

Vedno je možna pritožba

Osumljenec oziroma obtoženec ima seveda vedno možnost pritožbe. Na predlog za zaseg premoženja lahko vloži ugovor na sodišče, kjer odloča izvenobravnavni senat. Pritožba pa je možna tudi po končanem kazenskem postopku v pritožbenem postopku. Takrat odloča višje sodišče.

Zoper sklep o začasnem zavarovanju zahtevka za odvzem premoženjske koristi pa se lahko v osmih dneh od vročitve sklepa vloži ugovor in predlaga, da sodišče opravi narok. Na podlagi naroka sodišče izda sklep o ugovoru, zoper katerega imajo udeleženci pravico do pritožbe, ki pa ne zadrži izvršitve sklepa.