'Gregor V. jo ruši (koalicijo) na enak način, kot je Gregor G. rušil Pahorjevo'

Počasi se izteka rok, v katerem zahteva Državljanska lista (DL) od premierja Janeza Janše, ki se je v sredo vrnil z obiska v Azerbajdžanu, naj povleče potezo. V soboto so namreč sporočili, da od predsednika vlade zahtevajo, naj v desetih dneh odstopi in predlaga drugega mandatarja ali pa naj gre v državni zbor po zaupnico. Če Janša ne bo storil nič od tega, pa so napovedali izstop iz koalicije. Poslanci SDS so najprej napovedali, da bo njihov vodja predvidoma konec tedna sklical novinarsko konferenco. Toda niti v kabinetu predsednika vlade v četrtek popoldne niso znali potrditi, ali omenjena novinarska konferenca sploh bo.

So pa zato danes sporočili, da se bo Janša na aktualna dnevnopolitična dogajanja predvidoma odzval na začetku prihodnjega tedna ob vložitvi pritožbe zoper Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) na upravno sodišče.

Predsednik parlamenta in DL Gregor Virant meni, da Janša s tem, ko ne potegne nobene poteze, ravna neodgovorno in nedržavotvorno. "S tem, ko bi potegnil državotvorno potezo, bi pokazal, koliko ima rad Slovenijo. Vidi, da mu koalicija razpada, in njegova edina možnost je bodisi odstop bodisi glasovanje o zaupnici," je dejal.

Na naš članek so se v SDS odzvali na družbenem omrežju Twitter in zapisali, da Virant ruši koalicijo na enak način, kot je Pahorjevo prejšnjo vlado rušil Gregor Golobič. "Koalicija se ni kar sama razpustila. Gregor V. jo ruši na enak način, kot je Gregor G. rušil Pahorjevo," so zapisali.

SDS: Na potezi so tisti, ki najavljajo rušenje vlade in koalicije

Še prej so se odzvali v SDS. "Na potezi ni SDS, ampak so na potezi tisti, ki v kritičnem času za Slovenijo najavljajo rušenje koalicije in vlade," so zapisali na svoji spletni strani in dodali, da sta se SDS in Janša v preteklih dneh sproti odzivala na nova dogajanja.

"SDS svojih stališč ne spreminja čez noč in ne obrača plašča po vetru. To, kar se dogaja danes in se bo dogajalo v prihodnjih tednih, je svet SDS predvidel že med razpravo na svoji zadnji seji," ocenjujejo in vizionarsko dodajajo, da se je scenarij "z glavnim izvajalcem na površini Gregorjem Virantom pripravljal od sredine decembra in je popolnoma predvidljiv".

Na Viranta pa se obračajo z vprašanjem, zakaj je predsedniku protikorupcijske komisije Goranu Klemenčiču protizakonito toleriral štirimesečno zamudo pri oddaji letnega poročila in zakaj poslancev ni seznanil z zahtevami tožilstva na to temo.

Po njihovem mnenju je torej treba vprašati tiste, ki rušijo vlado, ali bodo s svojim destruktivnim in za državo škodljivim početjem nadaljevali ali pa se bodo vendarle zatekli k razumu.

Po Virantovem odzivu se je odzval še vodja strankine poslanske skupine Jože Tanko, ki je ponovil, da so na potezi drugi. "Predlagajo naj konstruktivno nezaupnico, predlagajo naj osebo in potem bo oblikovana nova koalicija praktično brez kakršne koli izgube čase in država lahko deluje naprej," je dejal. Na vprašanje, ali pričakuje nezaupnico in izvolitev novega mandatarja, pa je odgovoril, da "če se gredo resno politiko in bi radi naredili vse dobro za državo, je to edino, kar lahko od njih pričakujemo." Vse drugo je po njegovem mnenju utrujanje države in državljanov. To tudi prinaša negativne posledice za državo, tudi kar zadeva na primer pridobivanje virov za financiranje, je dodal. "Tisti, ki to želijo, naj naredijo hitro, z imeni, govori se, da je koalicija že sklenjena," je zaključil Tanko.

Različne interpretacije razumnosti

Poleg DL sta izstop iz koalicije, če Janša ne odstopi, napovedala še SLS in DeSUS. V SLS pričakujejo, da bo Janša novega mandatarja predlagal do konca februarja, v DeSUS pa posebnega roka niso postavili. Dejali so le, da če Janša ne bo odstopil do torka, da bodo sprožili ustrezne postopke.

Janša: Trik je najprej ponižati SDS

Janša je za četrtkovo številko Demokracije povedal, da so pozivi, naj SDS predlaga drugega mandatarja, "prozoren manever". "Trik je naslednji: najprej ponižati SDS in ga hkrati potisniti v položaj, ko oslabljen še naprej prevzema nase največje nezadovoljstvo zaradi potrebnih protikriznih in reformnih ukrepov," je dejal. Dodal je, da bi v DL, SLS in DeSUS vladali, "ceno pa naj plačuje SDS".

Dodal je še, da so ga klicali ljudje z vsega sveta in se zanimali za drugo plat medalje, "ljudem, s katerimi smo se vse leto skupaj borili v koaliciji in ki so me pred letom dni sami prosili, naj kljub vsemu sestavim vlado, pa se to ni zdelo potrebno".

V preteklih dneh je bilo burno tudi na področju "obveščevalnih dejavnosti''. Potem ko je evropski poslanec Ivo Vajgl poslal pismo predsedniku Evropskega sveta Hermanu Van Rompuyu in ga v njem vprašal, ali je bil obveščen o zadnjih političnih dogodkih v zvezi s poročilom protikorupcijske komisije, so svoje pismo Van Rompuyu poslali še slovenski evropski poslanci, ki prihajajo iz vrst SDS in NSi. Romana Jordan, Milan Zver, Zofija Mazej Kukovič in Lojze Peterle so zapisali, da bi glede na Vajglovo pismo sami radi dodali nekaj informacij, za katere mislijo, da bodo pripomogle k lažjemu razumevanju dogajanja v Sloveniji. 

Žerjav: SLS v primeru daljše politične krize odprt za širše soglasje o ukrepih za gospodarstvo

Gospodarski minister Radovan Žerjav ocenjuje, da bi se v primeru daljše politične krize priprava načrtovanih ukrepov za pomoč gospodarstvu upočasnila, če ne celo zastala. SLS bi bil v takem primeru odprt za iskanje čim širšega soglasja med parlamentarnimi strankami, da bi se nekateri ukrepi le sprejeli in tako zmanjšalo škodo. Konkretneje o ukrepih ni želel ugibati, saj gre po njegovih besedah še za preveč hipotetično vprašanje. "Zagotovo pa je v tem trenutku najbolj pomembno, da se sprejmejo spremembe delovne zakonodaje, tako da bodo te res pomenile večjo fleksibilnost trga delovne sile," je še zatrdil Žerjav.

Vlada in DZ sta bila ob izbruhu trenutne politične negotovosti po objavi poročila Komisije za preprečevanje korupcije sredi uresničevanja tretjega paketa ukrepov za spodbujanje gospodarstva, ki ga je vlada potrdila septembra lani. Vrsto ukrepov iz paketa je DZ že sprejel, med njimi pokojninsko reformo, zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, v usklajevanju s socialnimi partnerji pa je reforma trga dela. Tretji paket skupno vsebuje 155 rešitev, poleg zakonov še podzakonske akte, strateške dokumente in finančne instrumente.