Sistematični nadzor vseh potnikov na zunanjih mejah EU, uveden kot odziv na teroristične napade v Evropi, bo treba izvajati od 7. aprila, je v Bruslju povedal državni sekretar na notranjem ministrstvu Andrej Špenga. Slovenija bo sistematični nadzor izvajala, je poudaril in izpostavil, da bo na koncu kljub vsem informacijskim sistemom največ odvisno od človeškega dejavnika.
Ob tem je državni sekretar izpostavil pričakovanje, da bo Hrvaška čim prej vstopila v schengenski informacijski sistem. Pomen tega po njegovih besedah v neformalnih pogovorih izpostavlja tudi hrvaška stran.
Kolone zaradi sistematičnega nadzora na zunanjih mejah EU bo policija skušala blažiti
Robert More s sektorja mejne policije pravi, da izjeme pri nadzoru niso predvidene, tudi v času turistične sezone ne, se bodo pa trudili z različnimi ukrepi vplivati na to, da bi ublažili kolone na mejnih prehodih.
Policisti bodo preverjali potovalne dokumente vseh potnikov v vseh razpoložljivih sistemih, seveda tudi Interpolovih bazah podatkov
Kot je pojasnil More, sistematičen nadzor vseh potnikov, ki prestopajo zunanjo mejo EU, določa uredba, ki je bila v uradnem listu EU objavljena 18. marca. V praksi bo njeno izvajanje pomenilo, da bodo policisti preverili potovalne dokumente vseh potnikov v podatkovnih bazah, ki so na voljo, torej v schengenskem informacijskem sistemu, Interpolovih bazah podatkov in nacionalnih bazah podatkov.
Trenutno se v skladu z zakonikom o schengenskih mejah ta nadzor sistematično izvaja le za državljane tretjih držav, po novem bodo dokumente preverili tudi pri državljanih EU in njihovih družinskih članih. "Vsak bo deležen te preveritve v podatkovnih bazah in v kolikor bo s potovalnimi dokumenti vse v redu, bo nadaljeval pot," je dejal More in dodal, da v tem primeru tak postopek pri državljanih EU traja nekaj sekund.
Po njegovih besedah to po eni strani pomeni več dela za organe mejne kontrole, a posledice bodo občutili tudi potniki, saj bo podrobnejši nadzor podaljšal čas za prečkanje meje. Tudi za čas turistične sezone in dopustov izjeme po uredbi niso predvidene.
Potrebna bo dobra organizacija dela
Kot je dejal, se bodo lahko poslužili le možnosti, ki jih že določa zakonik o schengenskih mejah v smislu delne opustitve mejne kontrole. Kolone pa bodo poskušali ublažiti tudi z ustrezno organizacijo, tako da bo na voljo dovolj policistov za izvajanje nadzora, in z izkoriščanjem vseh možnih infrastrukturnih rešitev na mejnih prehodih, kjer bodo pravočasno odpirali dodatne steze.
Policija svetuje potnikom: Pripravite se na prečkanje, preverite veljavnost dokumentov
Vsem, ki bodo potovali prek zunanjih meja, policija svetuje, da se ustrezno pripravijo na prečkanje meje in predhodno preverijo, ali imajo veljavne potovalne dokumente. V času poletne turistične sezone pa bodo stalno spremljali tokove potnikov in pravočasno obveščali o zastojih na mejnih prehodih ter potnike preusmerjali na druge manj obremenjene prehode.
Policistov in sredstev naj bi bilo dovolj
More je zagotovil, da ima policija dovolj resursov, tudi v tehničnem smislu ne predvidevajo težav; vsi mejni prehodi so opremljeni v skladu s schengenskimi standardi in povsod je na voljo vsa tehnična oprema, ki bo zagotavljala nemoteno preverjanje dokumentov. Trenutno ne predvidevajo kadrovskih okrepitev na mejnih prehodih in bodo izvajali mejno kontrolo z obstoječimi. Tudi dodatnih sredstev v tej fazi v ta namen ne načrtujejo, seveda pa bo treba videti, kaj se bo dejansko zgodilo v praksi in glede na to bodo po potrebi sprejemali nadaljnje ukrepe.
Cilj je odkrivanje ponarejenih dokumentov in tako imenovanih tujih borcev
Cilj sistematičnega nadzora je po njegovih besedah predvsem odkrivanje ponarejenih oziroma prenarejenih dokumentov potnikov, ki prestopajo mejo, velik delež pa gre tudi na račun odkrivanja t. i. tujih borcev, torej državljanov EU, ki sodelujejo v oboroženih konfliktih na Bližnjem vzhodu in okolici. Obstajajo namreč določene baze podatkov, kjer so te osebe zabeležene s kakšnim zaznamkom, oziroma določene države tudi razveljavljajo njihove potovalne dokumente.
V letošnjem letu sicer policija beleži povečanje ilegalnih prehodov na zunanji meji, predvsem za območjih policijskih uprav Novo mesto in Koper, deloma tudi ostalih policijskih uprav. Po navedbah Moreta so letos zabeležili okoli 140 primerov, in sicer predvsem državljanov Afganistana, Kosova, Albanije in Alžirije.
Poleg krepitve nadzora na zunanji meji nekatere članice, med njimi Avstrija, še vedno vztrajajo pri nadzoru na notranji meji. Veljaven začasni nadzor na meji med Avstrijo in Slovenijo se izteče sredi maja. Državni sekretar je v povezavi s tem danes v Bruslju dejal, da Slovenija neprenehoma opozarja na to, da ta nadzor ni potreben, saj je nezakonitih prehodov meje iz Slovenije proti Avstriji izjemno malo. V minulih treh tednih so zabeležili le dva.
Ob tem je Špenga izpostavil, da Avstrija zagotavlja, da bo med prihajajočimi prazniki omogočila lažji prehod na Karavankah. Za zmanjšanje zastojev naj bi uvedli tretji pas, je pojasnil državni sekretar.
KOMENTARJI (193)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.