Slovenija

Bo Ljubljana tožila Bruselj?

Ljubljana, 20. 03. 2009 12.35 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Avtor

STA

Zaradi napak, ki pa jih je že odpravila, bo Slovenija dobila 1,5 milijona evrov kmetijskih sredstev manj. Če bi upoštevali pomisleke Ljubljane, kazen ne bi presegla 30.000 evrov. Tožba je mogoča, a bi bila draga.

Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja (AKTRP) je odpravila pomanjkljivosti, zaradi katerih bo Slovenija iz Bruslja dobila 1,5 milijona evrov sredstev manj, je povedal njen generalni direktor Benedikt Jeranko. Na kmetijskem ministrstvu ob tem proučujejo možnost tožbe zoper Evropsko komisijo.

Slovenija je kazen dobila zaradi napak v merjenju kmetijskih površin. FOTO: Reuters

V Bruslju zahtevajo vrnitev sredstev od Belgije, Cipra, Danske, Španije, Francije, Velike Britanije, Grčije, Italije in Slovenije. Največji dolg, kar 100,6 milijona evrov, ima Danska.

Evropska komisija je v četrtek sprejela odločbo, da mora devet članic povezave vrniti skupno 126,7 milijona evrov izdatkov v okviru skupne kmetijske politike EU, ki so jih po ugotovitvah Bruslja neupravičeno porabile. Med državami je tudi Slovenija, ki bo na račun te finančne korekcije v naslednjih štirih mesecih iz bruseljske blagajne dobila skoraj 1,5 milijona evrov manj sredstev.

Finančna korekcija temelji na ugotovitvah revizije neposrednih plačil na površino za leti 2004 in 2005. Pri preverjanju kontrolnega sistema neposrednih plačil so revizorji izvedli ponovno meritev 10 parcel v Vipavski dolini (od 1,5 milijona vseh parcel v Sloveniji). Pri tem so ugotovili, da Slovenija ne uporablja ustreznih tehnik meritev, zaradi česar naj bi bile te nenatančne, izplačila pa neskladna z evropskimi predpisi. Ker naj bi to predstavljalo finančno tveganje za evropske sklade, je komisija predlagala korekcijo v višini 1,5 milijona evrov. Slovenija je pomanjkljivosti odpravila že leta 2006.

Bo Slovenija tožila Evropsko komisijo?

Prejemniki neposrednih plačil kazni ne bodo občutili. FOTO: Reuters

Finančna korekcija ne bo vplivala na višino dodeljenih neposrednih plačil slovenskim kmetovalcem v prihodnosti, je povedal Jeranko. "Ta znesek bo bremenil slovenski proračun, ne bo pa vplival na plačila upravičencem," je dejal.

Ker sta menila, da kazen ni pravična, sta AKTRP in kmetijsko ministrstvo sprožila postopek pred t. i. spravnim organom, ki je preučil argumente obeh strani in na koncu v marsičem pritrdil Sloveniji. "Spravni organ je ključne argumente Slovenije sprejel in komisiji svetoval, da ponovno premisli o višini kazni. Komisija tega ni upoštevala," je povedala državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Sonja Bukovec in dodala, da so "argumenti Slovenije taki, da bi jih po našem mnenju komisija morala upoštevati". Če bi se sledilo priporočilom spravnega organa, bi po izračunih AKTRP korekcija znašala od 25.000 do 30.000 evrov.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zaradi vsega tega proučuje možnost, da bi šli v tožbo zoper komisijo. "Ampak o tem bo seveda odločala vlada," je dejala Bukovčeva in dodala, da so razgovore s pravobranilstvom že imeli. Pri tem se po njenih besedah sicer postavlja vprašanje velikih stroškov takšne tožbe.

bruselj evropska unija kmetijstvo kmetijska politika tožba