Bo Ljubljanica za kopanje primerna prihodnje leto? 

V Parizu so navdušeni nad novim kopališčem z naravno vodo, ki so ga uredili v kanalu Bassin de la Villette na severu francoske prestolnice. Voda dolga leta ni bila primerna za kopanje, takšna ostaja voda glavne reke, ki teče skozi središče mesta. Sena bo, kot upajo mestne oblasti, za kopanje primerna leta 2024. 

Že kar nekaj let poslušamo tudi napovedi ljubljanskega župana Zorana Jankovića, da bo Ljubljanica zdaj zdaj primerna za brezskrbno osvežitev v središču Ljubljane. Na Mestni občini Ljubljana so nam zdaj pojasnili, da ''ureditve kopališča na Ljubljanici za zdaj ne načrtujemo, sicer pa pričakujemo, da se bomo lahko v Ljubljanici kopali prihodnje leto''.

Dejstvo je, da morajo biti za razglasitev kopalne vode izpolnjeni zelo strogi pogoji za kakovost vode, določeni v pravilniku o podrobnejših kriterijih za ugotavljanje kopalnih voda in uredbi o upravljanju kakovosti kopalnih voda. Na oddelku za varstvo okolja mestne občine Ljubljana so pojasnili, da monitoring zajema različne parametre: mikrobiološke, fizikalno-kemijske, težke kovine, farmacevtaska sredstva. 

''Tedenski monitoring Ljubljanice, ki ga izvajamo, zajema izključno mikrobiološke parametre – bakterije enterokoke in Escherichia coli. Prisotnost teh bakterij v vodi je lahko posledica neurejene kanalizacije, prisotnosti živali – rac in nutrij, eventualni izpusti ladjic, količina bakterij pa je močno odvisna od količine dežja, rečnega pretoka, temperature, količine hrane itd. Vzorce smo nazadnje vzeli 14. julija 2017, rezultatov tega vzorčenja še nimamo. Predhodno vzorčenje je bilo 6. julija 2017 in rezultati tega vzorčenja so neustrezni. Trenutno Ljubljanica ne zadošča kriterijem za pridobitev statusa kopalnih voda,'' so jasni na MOL. 

Potrebna je ureditev kanalizacije 

Kakovost površinskih vodotokov je zelo odvisna od vodostaja, dodatno se poslabša pri nizkih vodostajih in povišanih temperaturah, zaradi komunalnih odpadnih voda, ki so vir fosfatov, amonija in drugih snovi ter nepredvidenih dogodkov, ki dodatno onesnažijo vodo, so pojasnili na občini. Poudarili so, da se je veliko ukrepov za izboljšanje kakovosti Ljubljanice izvedli na področju komunalnih odpadnih voda. 

''K izboljšanju kakovosti vode je zagotovo največ doprinesla izgradnja manjkajoče kanalizacije na Rakovi Jelši. Za ilustracijo, leta 2006 je bilo v območju MOL na kanalizacijo priključenih 68 odstotkov prebivalcev, zdaj to število znaša dobrih 88 odstotkov vseh prebivalcev. MOL sledi cilju, da bo 98 odstotkov prebivalcev v območjih strnjenega mestnega značaja v MOL priključenih na kanalizacijo. S tem tudi vseskozi izboljšujemo kakovost Ljubljanice,'' so pojasnili in dodali, da je v načrtu še 3. faza izgradnje kanalizacijskega sistema na Rakovi Jelši.