Policisti bodo po vsej Evropi poostrili nadzor, saj skušajo v okviru akcije Evropska noč brez prometnih nesreč doseči, da bi bila vsaj sobotna noč brez nezgod. Tudi slovenski policisti bodo na cestah, kjer bodo preverjali predvsem psihofizično stanje voznikov, saj si želijo čim manj voznikov pod vplivom alkohola, mamil in psihoaktivnih zdravil.
Preventivnim aktivnostim se bodo tudi v Sloveniji pridružile številne vladne in nevladne organizacije. Glavni cilj mednarodnega projekta Evropska noč brez prometnih nesreč je namreč opozoriti na problematiko alkohola v prometu, še posebej med mladimi. Študenti, ki sodelujejo v projektu, bodo osveščali mlade voznike o pomenu odgovornega ravnanja v prometu. V gostinskih lokalih bodo spodbujali mlade, naj ne pijejo alkohola, jih ob odhodu iz lokala povabili k preskusu alkoholiziranosti, osebe, ki bodo držale obljubo in ostale trezne, pa nagradili.
Mladi med 15 in 24 letom starosti so ena najbolj rizičnih skupin v prometu, zlasti zaradi neizkušenosti, življenjskega stila, iskanja tveganj, izzivov in lastnih poti ter ne nazadnje uporništva, ki se kaže tudi v nespoštovanju prometnih pravil in predpisov. Mladi vozniki želijo uživati v življenju, vozijo nevarno ter precenjujejo sebe in svoje vozniške sposobnosti. Najbolj tvegano obdobje je prvo leto po opravljenem izpitu za različne kategorije motornih vozil, opozarjajo policisti.
- poslabša se sposobnost zaznavanja,
- prihaja do napačnih ocen razdalje in do nepravilnih ter počasnejših reakcij glede na prometne razmere,
- poslabša se zaznavanje rdeče barve,
- slabša se prilagodljivost na svetlobne spremembe,
- zmanjša se pazljivost in podaljša reakcijski čas,
- pojavijo se motnje pri ravnotežju in
- zoži se zorni kot.
In kakšne so posledice vožnje v takšnem stanju:
- neustrezen način vožnje,
- nenadne spremembe smeri vožnje,
- neupoštevanje cestnoprometne signalizacije in
- povzročitev prometne nesreče.
Statistika o prometnih nesrečah je neizprosna: vsak četrti umrli voznik osebnega avtomobila je star od 18 do 24 let. Vozniki iz te starostne skupine povzročijo skoraj petino vseh nesreč, med alkoholiziranimi povzročitelji pa predstavljajo 19-odstotni delež. Mladi so pogosto udeleženi v nesrečah ponoči, saj za volan večkrat sedejo preutrujeni, praviloma po obisku diskotek in drugih lokalov, kjer se veliko pije ali celo uživa droge. ''Slabša vidljivost ponoči, neustrezna ocena ovinka ali prepozno reagiranje imajo hude posledice. K temu lahko prištejemo še agresivno vožnjo, spodbujanje s strani sopotnikov in pretirano samozavest,'' poudarjajo policisti.
Več napak in večja samozavest – smrtonosna kombinacija
Alkohol vpliva na delovanje vseh človekovih funkcij, ki so pomembne za varno udeležbo v cestnem prometu. Zmanjšuje zbranost, zmožnost zaznavanja dražljajev in odzivanja nanje, povečuje število napak, ki jih voznik naredi med vožnjo, predvsem pa vpliva na delovanje človekove "osebnostne zavore", ki zagotavlja socialno prilagojeno vedenje. Hkrati povečuje zaupanje v lastne sposobnosti in zmožnost obvladovanja situacije. Posledica je vožnja prek zmožnosti voznika ali vozila, pri čemer voznik ne upošteva prometnih razmer in drugih udeležencev v cestnem prometu.
Voznik, ki vozi pod vplivom alkohola, je nevaren za vse udeležence v cestnem prometu, tudi zase. Pijani povzročitelji največkrat vozijo prehitro ali v nepravilni smeri. Najpogostejši alkoholizirani povzročitelji so vozniki z vozniškim stažem nad 20 let, sledijo vozniki, ki vozijo od pet do 10 let, in vozniki, ki imajo vozniško dovoljenje od dveh do petih let.
KOMENTARJI (26)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.