Bo to, da niste cepili otroka, vplivalo na otroški dodatek? Vlada išče 'mehkejše' rešitve

Ministrstvo za zdravje iz predloga zakona o zdravstvenem varstvu umika določbo, da bi zdravljenje zapletov za bolezni, ki bi jih bilo mogoče preprečiti z obveznim cepljenjem, kril posameznik. Namesto tega bodo pripravili mehkejše ukrepe, s katerimi bodo nagovarjali starše, naj cepijo otroke.

Trenutno uporabljate Adobe Flash Player verzije 8.

Za napredno uporabo našega novega predvajalnika priporočamo Adobe Flash Player 9, ki omogoča celozaslonski ogled in najboljšo kvaliteto videa.
Priporočamo najnovejšo različico Adobe Flash Player verzije 9, ki si ga lahko brezplačno naložite tukaj

Video

Ministrstvo za zdravje bo iz predloga zakona o zdravstvenem varstvu umaknilo določbo, da bi bilo zdravljenje zapletov za bolezni, ki bi jih bilo mogoče preprečiti z obveznim cepljenjem, na plečih posameznika, je povedala Mojca Gobec z ministrstva. Namesto tega bodo pripravili mehkejše ukrepe, s katerimi bodo nagovarjali starše, naj cepijo otroke.

Za umik določbe so se odločili po odzivih iz javne razprave, pa tudi stroka je ocenila, da je tak ukrep prekomeren in nesorazmeren, je na današnji okrogli mizi spomnila generalna direktorica direktorata za javno zdravje na ministrstvu za zdravje Gobčeva.

Namesto samoplačniškega zdravljenja za primer necepljenja raje mehkejši ukrepi za dvig precepljenosti

Na mizi imajo tako več ukrepov za povečanje precepljenosti, ki jih poznajo po drugih državah, denimo vpliv cepljenja na višino otroškega dodatka, omejitev za vstop v vrtec oz. izobraževalni sistem itd. Katere ukrepe bodo izbrali, še ni znano, bo pa treba izbrati pravo kombinacijo ukrepov, ki bodo učinkovali tudi v Sloveniji.

Cepljenje

Eden od predlogov, da bi povečali precepljenost v Sloveniji, je bil ukrep samoplačniškega zdravljenja, a ga ministrstvo umika. (Foto: Thinkstock)

Cepljenje tudi z obveznimi cepivi namreč pri nas upada, približno za odstotek vsako leto, je opozorila epidemiologinja Alenka Trop Skaza z Nacionalnega inštituta za javno zdravje in dodala, da so razlike tudi po območjih. Najnižja precepljenost z obveznimi cepivi je v Ljubljani. Leta 2015 je bila precepljenost s cepivom proti ošpicam, mumpsu in rdečkam na ljubljanskem območju manj kot 90-odstotna, s čimer več ni zagotovljena kolektivna imunost.

Več o pomenu cepljenja na naslednji povezavi.

Tako lahko tudi pri nas pride do izbruha epidemije ošpic, s kakršno se trenutno soočajo v Italiji. Z epidemijo ošpic se že pol leta soočajo tudi v Romuniji, kjer so v tem času zabeležili že 4.000 primerov bolezni, 19 oseb je zaradi ošpic tudi umrlo, je ob tem opozorila Trop Skaza. Zaradi ošpic vsako leto umre 130.000 bolnikov, večinoma otroci, kar se Trop Skazi zdi izjemno žalostno glede na to, da cepivo proti tej bolezni obstaja že 50 let.

Znan tekač o svoji izkušnji

Med starši, ki niso cepili svojih otrok z obveznimi cepivi, je bil tudi znan tekaški trener Urban Praprotnik. Kot je pojasnil, sta s soprogo oklevala glede cepljenja, ker sta imela zdrave otroke, srečevala sta se z zelo nasprotujočimi informacijami o cepljenju, na primer tudi, da je cepljenje škodljivo, sama pa o cepljenju nista dovolj vedela. "Težko se človek znajde med temi mnenji, zato si hitro lahko plen," je dejal in dodal, da bi v tistem trenutku potreboval predvsem to, da bi mu strokovnjaki dobro in preprosto predstavili dejstva o cepljenju. Njuna otroka sta zbolela za oslovskim kašljem in po tej izkušnji sta s soprogo otroka dala cepiti.

Infektolog ter pediater z Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Marko Pokorn meni, da strašenje staršev pred tem, kaj se otroku lahko zgodi, če ga ne bodo cepili, ne pomaga, pač pa najpogosteje žal pomaga le izkušnja z boleznijo. Opozoril je, da je oslovski kašelj lahko zelo težka bolezen, nevarna je zlasti za majhne otroke, ki lahko nehajo dihati. Pri nas je zaradi oslovskega kašlja nazadnje umrl otrok leta 2005.

Pediatrinja prepričuje s svojim zgledom

Pediatrinja Helena Mole pa je ob izkušnjah s starši, ki imajo pomisleke glede cepljenja, dejala, da velikokrat prepriča že zgled zdravstvenih delavcev. Tako ko se nanjo obračajo starši z dvomom, ali svoje hčere cepiti proti okužbam s HPV, odgovori, da je tudi sama dala cepiti svoji hčeri, pa še svojega sina bo, ko bo dovolj star.

Med boleznimi, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem, so bile izkoreninjene samo črne koze, ostale pa še obstajajo. Zato so ob dejstvu, da je svet postal globalna vas, potencialna tarča vse necepljene osebe. Po besedah Gobčeve bi bilo najbolje, da bi starši prepoznali cepljenje kot prednost za posameznika in tudi skupnost. Tako bo treba kritične skupine bolje nasloviti, jih bolje informirati in pediatre opolnomočiti s komunikacijskimi veščinami, da bodo še boljši v prepričevanju, meni.

Prenesi v

Glasuj

Pošlji sporočilo

Tvoja E-pošta:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo:
 

Komentarjev: 108
unfuckingbelieveable 23.04.2017 10:16:40
Seveda bo vplivalo na otroški dodatek. V času ko je SMC navozili 25.000 kosovskih albancev, bo zmanjkalo denarja za slovenske otroke. Povprečna priseljena albanska družina zgleda približno tako: Oče in mati stara 25 let, štirje otroci, mati ni zaposlena in nikoli ne bo, Torej pet socialnih primerov v vsaki družini. Slovenci pa plačujte vse davke in prispevke zato da ne boste upravičeni do otroških dodatkov in boste prisiljeni vsak božji dan voziti otroke v vrtec tudi 15 kilometrov stran od mesta bivanja. Le zato da bodo otroci priseljencev ustrezno nameščeni v najbližje vrtce, ker njihove večno brezposelne mamice nimajo zagotovljenega prevoza...Multikulti sedanjih LDS-politikov bodo drago plačali še naši vnuki....
Več komentarjev