Bo treba na zdravstvene storitve po novem čakati še dlje?

V pravilniku ministrstva o naročanju, čakalnih seznamih in dobah je še precej nejasnosti, pravi zastopnik pacientovih pravic Marjan Sušelj. "Prvo kot prvo bi povedal, da je pravilnik v obravnavi do 19., to pomeni še dva dni, zastopniki smo ga dobili danes v pregled," je povedal. 

Zdravstvena ministrica Valentina Prevolnik Rupel  je s pojasnili vsebine precej skopa. "Namen je urediti naročanje, urejanje čakalnih seznamov, da bomo imeli bolj jasno sliko, urediti dostopnost, da tisti, ki čakajo najdlje, pridejo prvi na vrsto," je dejala.

Sušelj pa med drugim svari, da so bile stopnje napotnic določene z razlogom, glede na zdravstveno stanje pacienta. S podaljšanjem najdaljše dopustne čakalne dobe pri stopnji zelo hitro s 14 na 30 dni spuščamo standard obravnave pacientov, pravi. 

"Če bodo na nek način prišli vsi prej na vrsto ali pa večje število pacientov v tem obdobju, seveda bi bil tudi ta standard sprejemljiv. Če bo pa ostalo enako kot zdaj, se seveda človek sprašuje, ali je tu kakšna korist, ali pa navidezno krajšanje čakalnih vrst," je razmišljal.

Eden od temeljev obljubljene zdravstvene reforme aktualne vlade pa naj bi bil zakon o digitalizaciji zdravstva. Spomnimo na izjavo takratnega ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana pred skoraj dvema letoma: "E-hrbtenica bo e-karton, e-sistem, na temu bomo intenzivno delali."

Prvi poskus pod ministrom Loredanom je po številnih pripombah, tudi o neustavnosti, klavrno propadel. Zato je ministrstvo v javno obravnavo minuli konec tedna poslalo nov predlog. Zakon zdravstvenim delavcem nalaga vnašanje zdravstvene dokumentacije v centralni elektronski zdravstveni sistem, kar naj bi olajšalo obravnavo pacientov. 

"Pomeni samo večjo varnost, sistematiko na tem področju. Zdravstvenih storitev ni dopustno izvajati, v kolikor vse te zdravstvene storitve niso ustrezno evidentirane," je dejal državni sekretar na ministrstvu Marjan Pintar.

Če zdravstveni izvajalci pri tem ne bodo dosledni, jim zdravstvena zavarovalnica storitev ne bo plačala, pravi zakon. Predvidene so tudi finančne globe. Če zdravniki podatkov in dokumentacije ne bodo vnesli ali potrdili, pa lahko celo do pet let ostanejo brez licence. V Zdravniški zbornici so nad idejo ogorčeni.

"Sploh ne vem, če si oseba, ki je to predlagala, predstavljala, kaj to pomeni. To pomeni, da naslednji dan tega zdravnika ne bo več v družinski ambulanti," je bila jasna predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović.

Sicer pa tudi nova različica zakona predvideva ustanovitev državnega podjetja za razvoj in vzdrževanje omenjenega elektronskega sistema, kar je v preteklosti že sprožalo pomisleke o varnosti podatkov. Kot nam je danes sporočila informacijska pooblaščenka, z zadnjo verzijo zakona še ni bila seznanjena, zato je še ne more komentirati. Da pa se na prvi pogled zdi, da številne skrbi, na katere je že opozarjala, ostajajo.