Še zadnjič je za pogajalsko mizo sedla pogajalska skupina o stavkovnih zahtevah sindikatov javnega sektorja, ki jo na vladni strani vodi minister Andrej Vizjak. Na pogajanjih je bila prisotna okrepljena vladna zasedba. Poleg Vizjaka so prišli še finančni minister Janez Šušteršič, notranji minister Vinko Gorenak, minister za javno upravo Senko Pličanič, gospodarski minister Radovan Žerjav, minister za zdravje Tomaž Gantar in minister za izobraževanje Žiga Turk.
Potem ko sindikati niso pristali na 9-odstotno znižanje plač, je vlada oblikovala še pisni predlog, ki pa ga je koordinacija stavkovnega odbora javnega sektorja prav tako soglasno zavrnila.
V predlogu je poleg 9-odstotnega znižanja plač v javnem sektorju pisalo tudi, da se s 1. junijem znižajo premije dodatnega pokojninskega zavarovanja za 50 odstotkov, izločili pa bi se predlogi o standardih in normativih iz zakona o uravnoteženju javnih financ. "Predlog je predober, da bi ga lahko zavrnili," je v oddaji SVET pojasnil Turk, ki meni, da je vlada naredila velik korak proti sindikatom, še posebej, ker je iz prvotnega 15-odstotnega znižanja plač pristala na 9-odstotno znižanje.
Na vladni strani je prišlo do nekaterih sprememb, tudi glede normativov, vendar v odgovoru kaže, da je šlo bolj za navidezno potezo, pa je ostal neomajen vodja koordinacije stavkovnih odborov Branimir Štrukelj.
Stavkovni odbor je tako preučil odgovor vlade, ki so ga prejeli in predlog zavrnil soglasno, saj je bil zanje po Štrukljevih besedah razočaranje. Vladi v odgovoru sindikati pojasnjujejo, da se sicer z umikom standardov in normativov strinjajo, vendar jih je treba dogovoriti s socialnimi partnerji.
Vlado so tako sindikati pozvali, naj sprejme njihov zadnji predlog, v katerem pristajajo na 8-odstotno znižanje plač. V nasprotnem primeru nameravajo zaostriti stavko oziroma zbirati podpise za referendum.
Minister Pličanič je v oddaji 24UR ZVEČER izjavil, da "mu ni jasno, kakšne cilje zasledujejo sindikati." Stanje v državi je po njegovem že zdaj kritično. "Izgubljamo čas za druge ukrepe. Cilj države namreč ni zgolj varčevanje, ampak zagon gospodarstva," je še dodal Pličanič, ki meni, da bi se ob morebitnem referendumu znašli še v bistveno večjih težavah."
Vizjak: Sindikati so se pogajali s figo v žepu
Vizjak je dejal, da so za približno 20 pogajalskih sestankov porabili več kot 150 ur, iz česar je razvidno, da so vlada in sindikati vložili v to veliko napora. Po njegovem mnenju je bil ključen zadnji približevalni predlog. Vladna stran je sindikalni predlagala, naj popusti pri plačah na račun umika določb o normativih in standardih v šolstvu. "Sindikati so tudi to vehementno zavrnili, kar pomeni, da so se dejansko vseskozi pogajali s figo v žepu," ocenjuje Vizjak, ki meni, da so se sindikati pogajali bolj ali manj zaradi pogajanj samih, ne pa zato, da bi na koncu res prišli do nekaterih javnofinančnih učinkov.
Vizjak je še poudaril, da je bil zadnji sindikalni predlog v primerjavi s prvotnim vladnim v razmerju 1:20. Če bi torej vlada nanj pristala, to pravzaprav ne bi bistveno prispevalo k uravnoteženju javnih financ. To pa za vlado ni sprejemljivo, je dodal. Glede predvidevanja sindikatov, da bi se v soboto lahko še srečali z vladnimi predstavniki, pa Vizjak pravi, da v tem ne vidi smisla.
Znova se lahko srečajo v soboto
Je pa vlada v približevalnem predlogu sindikatom obenem predlagala, da se usklajevanja o standardih in normativih med predstavniki reprezentativnih sindikatov in pristojnega ministrstva nadaljujejo s ciljem, da se zaključijo v roku treh tednov.
Sindikati pa opozarjajo tudi, da se vlada ni opredelila do zahtev na področju visokega šolstva in raziskovalne dejavnosti, ki so bile opredeljene v sklopu podskupine, ki jo je vodil minister Turk. Prav tako opozarjajo, da se vlada ni opredelila do zahteve po plačilu stavke.
Rožljanje z referendumom
Zadnja pogajanja, ki so bila za zaprtimi vrati, so potekala pod pritiskom napovedanega referenduma o zakonu za uravnoteženje javnih financ. Rožljanje z referendumom ne pelje nikamor, je pred pogajanji dejal minister za gospodarstvo Žerjav. Po ministrovih besedah se vsi zavedamo, da je nekaj treba spremeniti. "Tega referenduma se moramo bati vsi v tej državi, ne samo vlada," je dejal minister. Vlada namreč ukrepov, zapisanih v tem zakonu, v primeru padca zakona na referendumu ne bo mogla uporabiti leto dni, je pojasnil in opozoril, da drugih ukrepov, razen dviga DDV, ne bo. To pa je po ministrovi oceni pogubno za gospodarstvo in tudi tiste najšibkejše.
Toda po neuspelih pogajanjih so sindikati vlado pozvali, naj sprejme njihov zadnji predlog, v katerem pristajajo na 8-odstotno znižanje plač. V nasprotnem primeru nameravajo zaostriti stavko oziroma zbirati podpise za referendum.
Na pogajanjih so bili tudi predstavniki policistov
Današnjih pogajanj so se udeležili tudi predstavniki policijskih sindikatov, je povedal predsednik Policijskega sindikata Radivoj Uroševič.
Kot je znano, policijska sindikata še vedno stavkata. Kot so včeraj zapisali na spletni strani Policijskega sindikata, pričakujejo, da se ''bodo pogajanja na vseh nivojih nadaljevala in bodo tudi vladni predstavniki približali stališča našim zahtevam. Policijski stavkovni odbor od svojih zahtev ne bo odstopil, pričakuje pa konstruktivna pogajanja in predloge z vladne strani, ki se bodo našim zahtevam približala.'' Zapisali so še, da so pripravljeni tudi na morebitno zaostrovanje stavke, če se predstavniki vlade ne začnejo pogajati s predstavniki policijskega stavkovnega odbora. Policisti vseskozi zahtevajo ločena pogajanja, saj menijo, da jih ni mogoče metati v isti koš z drugimi javnimi uslužbenci.
Ukrepi v interventnem zakonu lahko ohromijo zdravstvo
Na interventni zakon o uravnoteženju proračuna, ki posega tudi v zdravstvo, se je odzvala tudi predsednica Zdravniške zbornice Gordana Kalan Živčec. Sporočila je, da v zbornici sicer podpirajo ukrepe, ki pripomorejo k racionalni rabi javnih sredstev, vendar pa tega ni mogoče doseči zgolj z interventnim zmanjševanjem obsega dela zdravnikov, ki poleg tega nima nobenega pozitivnega vpliva na javne finance.
Predlagani zakon govori tudi o tem, da se istovrstno delo, ki bi ga zdravnik opravljal zunaj matičnega delodajalca, šteje za konkurenčno dejavnost. To pomeni, da bo država morala zaposlenim za uveljavljanje konkurenčne klavzule izplačevati odškodnino, to pa za proračun pomeni samo dodatne stroške in ne varčevanja. Vladi predlagajo, da omenjene ukrepe izvzame iz interventnega zakona, saj ne prinašajo nobene operativne ali finančne koristi, prej dodatno administrativno delo in dodatne stroške, so sporočili iz Zdravniške zbornice. Vlado so še pozvali, da aktivno pristopi k prenovi zakona o zdravniški službi ter zakona o zdravstveni dejavnosti.
KOMENTARJI (1217)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.