Vlada in sindikati javnega sektorja so tudi danes nadaljevali pogajanja o varčevalnih ukrepih, a dogovora, ki bi preprečil sredino stavko, niso dosegli. Stavka tako bo. Sindikati pa so pristali na predlog vlade, da se bodo pogajali ločeno po treh podskupinah, in sicer o plačah in drugih prejemkih, o standardih in normativih, ki se večinoma vežejo na področje izobraževanja, ter o socialnih standardih.

(Foto: Blaž Garbajs)

Pogajanja brez napredka

Danes sta se na pogajanjih sestali podskupina za pogajanja o plačah in podskupina za pogajanja o standardih in normativih na področju izobraževanja, a nobena pogajanja niso prinesla dogovora. Na pogajanjih glede standardov in normativov na področju izobraževanja po besedah vodje koordinacije stavkovnih odborov sindikatov Branimirja Štruklja ni bilo konkretnega napredka, so pa "do neke mere" izmenjali poglede na to, kako bi bilo mogoče narediti korak naprej.

Štrukelj je povedal, da je trajalo skoraj tri tedne za začetek pogajanj v zvezi z normativi v šolstvu, ki so po njegovih ocenah izjemno zahtevni. "Tri četrtine vseh prihrankov v proračunu je na šolstvu, znanosti in kulturi, kar se mi zdi skrajno problematično in za razliko od drugih razvitih držav v Evropi nenavadno," je dejal.

Ravno zato, ker so ta vprašanja šele zdaj "resno odprli", pa na današnjih pogajanjih podskupine ni prišlo do konkretnejšega napredka. Kot je izpostavil Štrukelj, pa sta ob tem tudi obe pogajalski strani opozorili, da pogajanja v zvezi z normativi "niso in ne morejo" biti ločena od pogajanj o plačah in od pogajanj glede socialnih vprašanj.

Sindikati popustili, a vlada njihovega predloga ni sprejela

Tudi na pogajanjih o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev niso našli skupnega jezika. Kot je za 24UR ZVEČER dejal Štrukelj, je sindikalna stran popustila in pristala na sedemodstotno znižanje plač ob odpravi tretje in četrte četrtine plačnih nesorazmerij, a vlada njihovega predloga ni sprejela. Pravi, da so na sindikalni strani razočarani, da vladna stran ni pokazala prave volje, zato bodo stavko še zaostrili.

"Stavka zagotovo bo, kajti mi nimamo v rokah ničesar," je še povedal Štrukelj. Dodal je, da so soočeni z "brutalnimi znižanji in zaostritvami" normativov, predlogi za znižanje plač in vseh nadomestil, hkrati pa jim grozi tudi, da bo "kakšnih 2000 do 2500 ljudi" ostalo na cesti. Po njegovem mora vlada razumeti, da tako naprej ne gre.

Tretja podskupina, ki se bo pogajala o socialnih vprašanjih, pa naj bi se sestala v prihodnjih dneh, predvidoma bodo o teh vprašanjih govorili v petek na seji Ekonomsko-socialnega sveta.

Vizjak je v oddaji SVET izrazil upanje, da bodo že jutri nadaljevali pogajanja in poskusili doseči nekaj skupnih točk. "Vlada popušča, nekateri menijo, da preveč," je dejal Vizjak. "Sindikalisti pa so šele danes dali signale, da so se pripravljeni odreči plačam na račun nespremenjenih normativov in standardov. Vendar menimo, da so tudi normativi in standardi problem," je še dejal Vizjak. V pogovoru za oddajo 24UR pa je dejal, da imajo sindikati različne interese. Kot je dejal, kar koli vlada predlaga, ji sindikati ne pridejo nasproti z enotnim predlogom. Dodal je, da je vlada še pripravljena popustiti, na to kaže tudi zadnji predlog.

Branimir Štrukelj (Foto: Blaž Garbajs)

Štrukelj: Ne bomo popustili pri standardih in normativih

Še pred pogajanji je imel Štrukelj novinarsko konferenco v vlogi glavnega tajnika Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz). Povedal je, da so šolniki prepričani, da je potrebno javno šolstvo v Sloveniji braniti. Pripravljeni so ga braniti, tudi za ceno svojih plač. "Če bo treba, smo pripravljeni odstopati in nase vzeti to krizo, ne bomo pa popustili pri standardih in normativih. To je eden od ključnih razlogov za stavko v šolstvu," je dejal.

V primeru, ko ne gre drugače, so se šolniki, od vzgojiteljic do profesoric v srednjih šolah in na univerzi, kot je povedal Štrukelj, prej pripravljeni odreči svojim plačam, kot popustiti pri standardih in normativih.

Vlada zavrnila stavkovne zahteve

Vlada je ob sprejetju stališč glede stavkovnih zahtev poudarila, da gre pri posegih v pravice javnih uslužbencev, ki so urejene v kolektivnih pogodbah, za začasno interventno poseganje. Vlada ne odpoveduje kolektivnih pogodb, temveč le predlaga, da bi začasno veljala enotna ureditev teh pravic za vse javne uslužbence, v nekoliko nižji višini, kot so urejene po panožnih kolektivnih pogodbah. Vlada je v odgovoru navedla drugačen predlog, kot ga je prestavila sindikatom, in sicer da se osnovne plače v javnem sektorju znižajo za šest odstotkov oziroma da se odpravita obe preostali četrtini nesorazmerja v osnovnih plačah in istočasno znižajo osnovne plače za 11 odstotkov. Sindikati se do tega predloga še niso opredelili.

Stavkovne zahteve sindikatov, ki se nanašajo na umik predlogov ukrepov posega v plače, bi vlada lahko umaknila pod pogojem, da bi se na drugi način v javnem sektorju zagotovil enak finančni učinek, vendar je bilo v dosedanjih pogajanjih s sindikati ugotovljeno, da to ni mogoče, je v stališču zapisala vlada. Vlada je poudarila, da v predlogih ni ukrepa o odpuščanju javnih uslužbencev. Pojasnili so, da so ukrepe za uravnoteženje javnih financ pripravili z namenom, da v Sloveniji ohranimo širok sistem delovanja socialne države tudi v prihodnosti.

Zatrdili so še, da na področju šolstva namesto izrazito neenakih možnosti v različnih okoljih izenačujejo možnosti za vse učence v vseh okoljih. Predlogi ukrepov obenem povečujejo avtonomijo učiteljev, pravijo v vladi. Namen reorganizacije v šolstvu je optimizacija poslovnih procesov in izkoriščanje sinergij, ob tem pa naravno prihaja do presežkov, priznavajo v vladi ter napovedujejo združevanje več zavodov na področju razvoja šolstva v enega, pri čemer bosta samostojnost ohranila Center za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja ter Državni izpitni center.

(Foto: POP TV)

Janša: Vlada ne bo pokleknila pred sindikati

Vlada je doslej vedno pokleknila pred sindikati javnega sektorja, ko so ti zagrozili s stavko, a tokrat ne bo tako, je v pogovoru za nacionalno televizijo dejal premier Janez Janša. Slovenija se je po njegovih besedah znašla v situaciji, ko je zmanjkalo manevrskega prostora za življenje na tuj račun ali na račun naslednjih generacij.

Razlog za skorajšnjo stavko javnega sektorja Janša deloma pripisuje nerazumevanju situacije. Vlada je po njegovih besedah poskušala čim bolj jasno predstaviti položaj, v katerem sta Slovenija in širše evropsko okolje, koliko je še manevrskega prostora pri zadolževanju, kakšne so obveznosti Slovenije in kakšne bodo sankcije, če obveznosti do partnerjev ne bomo izpolnili. "Na neki način smo računali, da bo to pripomoglo k temu, da bo nekoliko več razuma v tem dialogu. Žal se to ni zgodilo," je dejal.

Drugi razlog Janša vidi v tem, da je vlada vedno, kadar koli so sindikati javnega sektorja zagrozili s stavko, pokleknila. "Vendar tokrat ne bo tako. Ta stavka ne bo plačana. Vsak, ki bo stavkal, za tisti dan ne bo dobil plačila," je bil jasen predsednik vlade.

Vlada je po njegovih besedah pričakovala, da bodo sindikati po tem, ko je bilo predlagano 15-odstotno znižanje plač, prišli nasproti s svojim predlogom, nato pa bi ga uskladili. Sindikati pa so v stavkovnih zahtevah predlagali takojšnjo odpravo plačnih nesorazmerij, kar bi pomenilo dodatnih nekaj sto milijonov evrov povečanja mase plač. "Tako se ni možno pogajati. Ti ljudje živijo na luni," je dejal Janša.

V Policijskem sindikatu Slovenije so ogorčeni nad Vizjakovimi izjavami. (Foto: Damjan Žibert)

Policisti Vizjaku: Opravičite se, če ne pa odstopite!

V Policijskem sindikatu Slovenije so ogorčeni nad izjavami ministra za delo in vodje vladne pogajalske skupine Vizjaka, da se s policisti ne bo posebej pogajal ter da policije, ki krši zakone, Slovenija ne potrebuje. Slednji je namreč na nacionalni televiziji, ko je komentiral stavko policistov, rekel, da ''bog nam pomagaj, če varuhi javnega reda in miru ne bodo izpolnjevali z ustavo in zakonom določenih nalog. Res se sprašujem, ali potrebujemo takšno policijo, ki ni pripravljena izvajati z zakonom predpisanih nalog oziroma ni pripravljena zagotavljati varnosti in skrbi za življenja in premoženje ljudi''.

V Policijskem sindikatu so te izjave označili kot ''nesramne in žaljive.'' Dodali so, da z njimi Vizjak tudi zavestno krši določbe pozitivne zakonodaje, še zlasti določbe Zakona o stavki. Po slednjih, še zlasti po določbi 4. in 9. člena, je namreč Vizjak po mnenju sindikata dolžan pristopiti k sporazumnemu reševanju nastalega spora. V sindikatu so pojasnili, da so stavko napovedali pravočasno in zakonito ter v celoti spoštovali določbe zakona o stavki. ''Tudi naši predstavniki so večkrat jasno povedali, da bomo policisti med stavko spoštovali določbe 84. člena Zakona o policiji, ki določa naloge, ki jih policisti med stavko moramo opravljati,'' so zapisali v dopisu, ki so ga naslovili na Vizjaka.

Znova so ga pozvali, naj nemudoma pristopi k sporazumnemu reševanju nastalega spora in k spoštovanju socialnega dialoga ter s policijskima sindikatoma začne reševati nastale spore. Poleg tega so ga pozvali, da se ''za izrečene in žaljive besede, ki ste jih namenili policistom, tudi javno opravičite, v nasprotnem primeru pa vas pozivamo, da s funkcije ministra za delo, družino in socialne zadeve nepreklicno odstopite''.

Zahtevam se pridružujejo tudi v Sindikatu Morsa

Splošnim zahtevam vseh sindikatov javnega sektorja se pridružujejo tudi v Sindikatu ministrstva za obrambo. K tem pa zaradi nepopravljivih anomalij in krivic v obrambnem resorju dodajajo še nekaj svojih, in sicer med drugim zahtevajo takojšnje izplačilo še neizplačanih plačnih nesorazmerij; takojšnje popravilo nastalih anomalij in krivic v plačnem sistemu; takojšnjo in bolj pravično ureditev statusa vojakov, podčastnikov in častnikov zaposlenih za določen čas ter odpravo starostne meje; enakost pri karierni poti in prepoved enostranskega sprejemanja internih pravnih aktov; onemogočanje postavljanja v manj ugoden položaj zaposlenih, ki uresničujejo pravice iz naslova varstva otrok; takojšnje opremljanje civilnih oseb z zaščitno opremo in takojšnji popravek krivičnega načina obračuna nadomestila potnih stroškov.

GZS stavke ne podpira, OZS meni, da bo nastala velika škoda

Iz Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) so sporočili, da splošne stavke javnega sektorja ne podpirajo. Sindikate javnega sektorja zato pozivajo, naj solidarno prevzamejo delež bremena ukrepov pri izhodu iz krize in sodelujejo pri iskanju konsenza, so dejali. V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) pa menijo, da bo s stavko v javnem sektorju nastala velika gospodarska škoda. Takojšnje posledice bodo nekateri člani OZS čutili takoj, vprašanje pa je, kakšno škodo bo stavka povzročila tudi na daljši rok, so sporočili iz zbornice.

Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!