Za 35-odstotni kvorum vsi, razen NSi
Po kompromisnem predlogu, ki ga podpirajo vse stranke, razen NSi, bi DZ referendum lahko razpisal na lastno pobudo, moral bi ga razpisati na zahtevo 40.000 volivcev, ne bi pa ga več mogla zahtevati tretjina poslancev in državni svet. Da bi bil referendum veljaven, bi morala biti volilna udeležba 35-odstotna.
Trenutno uporabljate Adobe Flash Player verzije 8.
Za napredno uporabo našega novega predvajalnika priporočamo Adobe Flash Player 9, ki omogoča celozaslonski ogled in najboljšo kvaliteto videa.Priporočamo najnovejšo različico Adobe Flash Player verzije 9, ki si ga lahko brezplačno naložite tukaj
Video
Predsedniki parlamentarnih strank in vodje poslanskih skupin so na srečanju v državnem zboru dosegli načelno soglasje glede ustavnih sprememb referendumske ureditve, za katere imajo zagotovljeno dvotretjinsko večino v DZ, je po sestanku povedal predsednik vlade Janez Janša. Med drugim so se dogovorili tudi za 35-odstoten kvorum, potreben za veljavnost referenduma.
(Foto: Miro Majcen)
Kot je povedal Janša, so se načelno uskladili tudi o tem, o katerih vsebinah ne bomo smeli odločati na referendumu. Tako ne bi odločali glede nujnih ukrepov v primeru naravnih nesreč in obrambe države, v primerih, ko bi bile lahko ogrožene človekove pravice in temeljne svoboščine, prav tako ne bi smeli odločati o fiskalnih vprašanjih.
Po kompromisnem predlogu bi državni zbor referendum lahko razpisal na lastno pobudo, moral pa bi ga razpisati na zahtevo 40.000 volivcev. Referenduma tako ne bi več mogla zahtevati tretjina poslancev in državni svet. Da bo referendum veljaven, se ga bo moralo udeležiti 35 odstotkov volilnih upravičencev.
Načelno soglasje glede omenjenega kvoruma so dosegli v strankah SDS, Pozitivni Sloveniji, SD, Državljanski listi, DeSUS in SLS, ne pa tudi v NSi. Tudi brez te koalicijske stranke pa imajo ustavne spremembe zagotovljeno potrebno dvotretjinsko večino v DZ.
Ob vprašanju, ali bodo vztrajali pri kvorumu ali so še možni kompromisi, pa je Janša spomnil, da so bili predlogi glede kvoruma različni. Med drugim, da kvoruma sploh ne določijo in do predloga za 40-odstotni kvorum. Poudaril je, da je določitev 35-odstotnega kvoruma kompromis, saj tudi SDS ni za tako visok kvorum, vendar so po njegovih besedah pripravljeni na kompromis v primeru, da to omogoči celotno ustavno spremembo.
Na vprašanje, ali taka enotnost pomeni tudi dobro popotnico za morebitno umestitev fiskalnega pravila v ustavo, Janša odgovarja, da pri teh dveh ustavnih spremembah ni neposredne povezave. Prav tako upa, da ne bo neposredne povezave s postopkom, ki so ga vodili v zvezi s fiskalnim pravilom, saj so bili sprva vsi za omenjeno ustavno spremembo, potem pa nekateri ne več.
Virant: Kompromis je dober in razumen
Predsednik DZ Gregor Virant, ki je pripravil osnutek predloga za spremembo ustave – ta je sprva predvideval 40-odstotni kvorum – ocenjuje, da je današnji kompromis dober in razumen. Glede na to, da obstaja praktično popoln konsenz med političnimi strankami, lahko ustavno spremembo po njegovi oceni DZ sprejme relativno hitro. Po optimističnem scenariju bi jo lahko do parlamentarnih počitnic sredi julija že "spravili pod streho", sicer pa septembra, je dejal.
Po Janševih besedah pa morajo do tedaj vse stranke odločitev o podpori spremembam potrditi na svojih organih. Če bi spremembo referendumske ureditve sprejeli v juliju, bi bil to po Janševih besedah velik korak naprej in pozitivno presenečenje oz. sporočilo, ki ga bo politika poslala slovenski javnosti v tem času.
Vprašanje, kdo bo kril stroške referenduma, če ta zaradi prenizke udeležbe ne bo uspel, po Janševih besedah ne sodi v ustavo, pač pa v zakon o referendumu in ljudski iniciativi, o katerem se bodo dogovorili, ko bo ustavna sprememba uresničena. Virant pa je pojasnil, da razmišljajo, da bi v omenjenem zakonu tudi zvišali število potrebnih podpisov za vložitev referendumske pobude, in sicer s sedanjih 2500 na 5000.
Po Virantovem mnenju bi bilo sicer neprimerno, da bi ta ustavna sprememba, ko bo sprejeta, vplivala na razpis referenduma, za katerega je pobuda že dana. Torej njena potrditev ne bi vplivala na razpis referenduma o zakonu za uravnoteženje javnih financ, za katerega trenutno teče rok za zbiranje podpisov.
Pahor: Mnogi referendumi so bili le orodje v političnem peskovniku
Predsednik SD Borut Pahor pa je poudaril, da je pobudo za razmislek o spremembah ustave s področja referendumske ureditve dal sam, potem ko se je izkazalo, da nekateri poslanci nasprotujejo umestitvi fiskalnega pravila v ustavo, ker naj bi šlo za prikrit poskus omejevanja referenduma. Današnje soglasje parlamentarnih strank pa je označil kot velik korak, saj v 20 letih niso prišli tako daleč. Opozoril je tudi, da so bili v preteklosti mnogi referendumi le "orodje v političnem peskovniku".
Malo imaš zamešane pojme, a ne?
Če je 50% volilcev za, je sprejet, tako da tistim ki so proti, niti ni treba na referendum oziroma vedno pridejo samo tisti, ki bi radi kaj povedali. Npr.: ali ste proti oploditvi samskih žensk je lahko veljaven, če na volišču reče 50% volilcev: da, sem proti.
Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (VSI DRŽAVLJANI):
poškodba na delu iz 100 na 90 %
bolezen iz 90 na 80 %
nega družinskega člana iz 80 na 70%
znižanje brezplačnih zdravstvenih storitev, cen zdravil in zdravstvenih pripomočkov nekje tudi do 30% doplačila
Zakon o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi (MLADE DRUŽINE):
ukinja subvencije mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega problema
ukinja varčevanje
Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin: (napaka v objavi gre za 10 in ne 11 člen) (VSI LASTNIKI NEPREMIČNIN)
se ne obvešča več lastnika, ampak se objavi na spletu
ni možnosti ugovora na izračun
Zakon o vrtcih (STARŠI):
plačilo 30% cene za drugega otroka, prej brezplačno
Zakon o štipendiranju (STARŠI), ŠTUDENTI):
ukinja se dodatek k štipendiji glede na povprečne mesečne dohodke na družinskega člana
Zakon o urejanju trga dela (BREZPOSLENI):
ukinja se nadomestilo, če zaradi bolezni delavec ni zmožen za delo se pravi, da ni upravičen do podaljšanja nadomestila socialne pomoči za čas nezmožnosti za delo
denarno nadomestilo za brezposelnost se prve 3 mesece plačuje 80 % od osnove, nadalnjih 9 mesecev 60% od osnove (prej od 3. meseca naprej) po izteku tega obdobja pa 50%
najvišni znesek nadomestila ne sme presegati 892 EUR, prej 1050 EUR
Zakon o vojnih veteranih (VETERANI):
odvzem pravice zdravniškega in klimatskega zdravljenja
zvišanje starosti do pravic iz 50 na 55 let
Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti ŠTUDENTI, DELODAJALCI):
obdavčitev študentskega dela it 12% na 23% - prejemniku plačilaž
delodajalec, ki posredujejo začasna in občasna dela dijakom in študentom morajo v javni sklad namenjati namesto dozdajšnjih 25% fakturiranih sredstev kar 63% obračunanih sredstev v leti 2012 v letu 2013 pa kar 67% (s takšnim načinom ne bo nihče več zaposloval študentov)
Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (STARŠI):
s 1.9.2012 se ukinja dodatna subvencija malice, ki je pripadala na podplagi Zakona o šolski prehrani
otroški dodatek se v srednjem razredu med 42 % in 53 % povprečnega dohodka na osebo znižuje
Zakon o pokojninskem in inavalidskem zavarovanju (UPOKOJENCI):
pokojnine in drugi prejemki se do 31.12.2012 ne uskladijo
ob uveljavitvi ZUJF se pokojnine ustrezno znižajo (nad 622 EUR):
1. do 100 EUR če pokojnina znaša do 777,50 EUR
2. do 150 EUR če pokojnina znaša do 933 EUR
3. do 200 EUR če pokojnina znaša do 1088,50 EUR
4. do 250 EUR če pokojnina znaša do 1244 EUR
5. do 300 EUR če pokojnina znaša do 1450 EUR
6. do 350 EUR če pokojnina znaša več kot 1450 EUR
ukinjanje letnega dodatka za rekreacijo nad 622 EUR pokojnine v celoti
Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (STARŠI):
zmanjšanje nadomestila za porodniško iz 100% na 90%
Zakon o socialno varstvenih prejemkih (BREZPOSLENI):
zniža se osnovni znesek minimalnega dohodka iz 288,81 EUR na 260 EUR z veljavnostjo do 31.12.2014
Zakon o sistemu plač v javnem sektorju, Plače, povračila stroškov in nekteri drugi prejemki v javnem sektorju (JAVNI USLUŽBENCI IN NJIHOVE DRUŽINE):
do 1.1.2014 se plače ne uskladijo v skladu z rastjo življenskih potrebščin
v letu 2013 ni delovne uspešnosti
v letu 2013 ni napredovanja v plačnih razredih in v višje nazive za tiste, ki bodo v letu 2013 izpolnili te pogoje
tisti, ki izpolnjujejo pogoje za napredovanje v letu 2012 napredujejo s 1.6.2013
zmanjšanje regresa za prehrano na 3,52 EUR
potni stroški v višini 8% cene 95. oktanskega goriva, do razdalje 2 km se ne izplača, omejitev zgornje višine stroškov na višino minimalne plače 763,06 EUR (neto 584,29 EUR)
delodajalec mu lahko ponudi službeno stanovanje in če ga zavrne se mu izplačajo prevozni stroški od kraja službenega stanovanja in ne od tam kjer se dejansko vozi (razen če je ta kraj bližje kot je službeno stanovanje)
izplačilo dnevnic samo nad 12 ur in to v višini 16 EUR
Regres se izplača v letu 2012 v višini zmanjšani za predlog vlade, prav tako v letu 2013
znižajo se jubi
Potrošnja je zaustavljena, ker je ljudi strah in že sedaj so naredili škodo...
Primerjajo varčevanje z Nemčijo??? Tam imajo drugačno gospodarstvo! Zmeraj se primerjati s temi državami ni pametno in modro!






