Minister Bohinc je varuha človekovih pravic Hanžka seznanil s koraki notranjega ministrstva po odločbi ustavnega sodišča glede izbrisanih. Med drugim z obsegom dela, ki sledi predvsem v zvezi z obveznostjo izdaje dopolnilnih odločb vsem, ki so od februarja 1992 do danes na kakršnikoli podlagi pridobili status tujca, je povedal Bohinc.
Nov zakon naj bi razrešil status t.i. izbrisanih
Nov zakon o urejanju statusa državljanom držav nekdanje SFRJ je po besedah Bohinca na ministrstvu že pripravili, sedaj pa ga bodo uravnali po zahtevah ustavnega sodišča in nadaljevali s političnim usklajevanjem njegove vsebine. Ob tem je Bohinc dodal, da je odločba ustavnega sodišča nova spodbuda, da stvari pravno uredimo na način, kot to ustreza civilizirani in pravni državi. S predstavitvijo ukrepov je bil zadovoljen tudi Hanžek, kaj več v zvezi s tem pa bo po njegovem jasno kasneje.
Ombudsmanov urad je ministrstvu pri reševanju problematike ponudil tudi strokovno pomoč, saj na ta problem varuh opozarja že od svojega nastanka, ob čemer je spomnil na opozorila prvega slovenskega ombudsmana Ivana Bizjaka, ki je že pred leti opozarjal na izbrisane.
Čeprav je posledice nezakonitega izbrisa v zadnjem letu in pol saniral tudi sedanji minister, se za politično odločitev iz leta 1992 ne počuti odgovornega. Prav tako tudi ni nobenih ocen, kolikšna bo materialna škoda zaradi odločitve, ki jo je leta 1992 podpisal tedanji notranji minister Igor Bavčar.
Po ocenah ministra naj bi v Sloveniji danes živelo še 4205 oseb z neurejenim statusom, notranje ministrstvo pa bo njihove zahtevke obravnavalo individualno. Večji problem predstavljajo, dodaja minister, dopolnilne odločbe o stalnem bivanju za minulih 11 let, saj je treba pregledati evidenco več kot 22 tisoč prijavljenih tujcev, slaba tretjina med njimi naj bi bili tako imenovani izbrisani.
Izvrševanje odločb centrov za socialno delo
Minister in ombudsman sta spregovorila tudi o noveli zakona o policiji in izvrševanju odločb centrov za socialno delo. Kot je povedal Bohinc, sta s Hanžkom kar nekaj pozornosti namenila izvršbam odločb centrov za socialno delo, ki jih izvajajo upravne enote, in nekaterim zatikanjem glede tega. Minister je ob tem zagotovil, da bo notranje ministrstvo z navodilom vsem upravnim enotam zagotovilo takojšnje izvrševanje odločb centrov za socialno delo, ombudsman pa je opozoril, da se centri zelo branijo sprejemanja odločnih sklepov, ko pa se zanje odločijo, tega ne izvršijo upravne enote. Pri teh primerih gre po Hanžkovih besedah dostikrat za nasilje nad otroki, včasih celo za življenje otrok, zato zavlačevanje izvrševanja odločb pomeni dodatno nekajmesečno trpljenje otrok ali še kaj hujšega. "Vsak državni organ mora svoje delo opraviti korektno," je še izpostavil.
Novela zakona o policiji
V zvezi z novelo zakona o policiji sta Bohinc in Hanžek spregovorila predvsem o institutu prepovedi približevanja, povezanim s preprečevanjem nasilja v družini. Po ministrovih besedah institut predstavlja pomemben korak k reševanju nasilja v družini, ki je sicer represiven, vendar je bil zelo pretehtan in premišljen. Hanžek pa ukrepa ne vidi kot represivnega, ampak v funkciji pomoči žrtvi, predvsem pa gre za navodila državnim organom, kako ravnati v takšnih primerih. Oba ob tem še vedno pogrešata dograditev ostale zakonodaje, ki bo poleg prepovedi približevanja dodatno uredila to problematiko.
