Sporna premestitev bolnika, sporno oživljanje in opustitev obdukcije. Rezultat: kazenska ovadba dveh zdravnic

Kriminalisti so zaključili preiskavo smrti bolnika na nevrološki kliniki v Ljubljani in zaradi suma storitve kaznivega dejanja malomarnega zdravljenja zoper dve zdravnici podali kazensko ovadbo na okrožno državno tožilstvo v Ljubljani. "V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je bil bolnik v začetku meseca novembra 2014 sprejet na zdravljenje na Nevrološko kliniko, kjer pa je v nekaj dneh umrl, po ugotovitvah kriminalistične preiskave zaradi ravnanj zaposlenih v nasprotju s pravili zdravniške znanosti in stroke," je sporočila predstavnica Policijske uprave Ljubljana Nataša Pučko.

Kriminalisti so, kot je še dodala, "preiskavo pričeli na podlagi objave dokumentov v medijih 20. 5. 2015, ki so razkrivali domnevne nepravilnosti pri postopku oživljanja bolnika na nevrološki kliniki". 

V izjavi medijem je Valter Zrinski (Sektor kriminalistične policije PU Ljubljana) pojasnili, da gre za primer bolnika, ki je bil na Nevrološko kliniko sprejet v začetku novembra 2014, med preiskavo pa so kriminalisti ugotovili, da je bila sporna premestitev bolnika z intenzivnega na negovalni oddelek, sporen naj bi bil tudi postopek oživljanja, prav tako je sporen odstop od obdukcije. Zaradi vseh teh ugotovitev so kriminalisti ovadili dve zdravnici.

V ostalih primerih, ki so bili izpostavljeni v dopisovanju zdravnika Ivana Radana z nekdanjimi sodelavci, so kriminalisti na tožilstvo podali zgolj zaključno poročilo, saj ni bilo dovolj dokazov o storitvi kaznivih dejanj. 

UKC Ljubljana: kazenska ovadba ni dokaz

"Kazenska ovadba sama po sebi še ni dokaz o kakršni koli krivdi in torej velja ustavno načelo domnevne nedolžnosti, ki pravi, da tisti, ki je obdolžen (osumljen) kaznivega dejanja, velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo," so se odzvali pristojni na UKC Ljubljana. 

Kot komentirajo dogodke iz leta 2014, so strokovni nadzori pokazali, da so zaposleni ravnali v skladu z obstoječo klinično prakso, skladno z evropskimi standardi. "Enako je pokazala tudi lanskoletna presoja DNV, saj je Nevrološka klinika mednarodno akreditacijo obdržala in pridobila certifikat skladnosti s standardom ISO 9001. Mednarodna komisija DNV je v letu 2015 posebno pozornost namenila Nevrološki kliniki in ugotovila, da je bilo delovanje UKC Ljubljana primerno."

Ministrstvo spremlja dogajanje na nevrološki kliniki

Ministrstvo za zdravje je v kratki izjavi danes sporočilo, da spremlja izvajanje ukrepov iz odločbe, ki je bila izdana UKC Ljubljana po izrednem upravnem nadzoru v zvezi z dogodki na Kliničnem oddelku za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo Nevrološke klinike UKC Ljubljana. V okviru odločbe po izvedenem upravnem nadzoru je ministrstvo za zdravje UKC Ljubljana naložilo tudi ukrepe s področja kakovosti in varnosti in v tej zvezi tudi obravnavanjem in poročanjem o varnostnih zapletih. Rok za končno poročilo o izvajanju ukrepov se izteče 15. avgusta 2016.

"Ministrstvo za zdravje je jeseni 2015 PU Ljubljana, sektor kriminalistične policije, seznanilo z gradivom in poročilom komisije za izredni upravni nadzor. Ministrstvo za zdravje v zadevi Radan, glede na potrebe, sodeluje z organi pregona," so sporočili z ministrstva za zdravje, kjer drugih izjav zaradi tega, ker kazenski postopek zoper zdravnici še poteka, ne morejo dajati.

Zdravniška zbornica ravnanja dveh zdravnic nevrološke klinike za zdaj prepušča organom pregona

Zdravniška zbornica za zdaj ne bo uvedla izrednega strokovnega nadzora nad ravnanji dveh zdravnic ljubljanske nevrološke klinike. Izvedenska mnenja, ki jih pridobijo organi pregona, imajo veliko večjo dokazno težo kot nadzor zbornice, zato v tem trenutku ni potrebe po podvajanju preiskave, je odločitev pojasnil predsednik zbornice Andrej Možina.

Zbornica po njegovih besedah o kazenski ovadbi, ki so jo zoper zdravnici zaradi domnevnih nepravilnosti pri postopku oživljanja bolnika, vložili kriminalisti, ni seznanjena. Se pa za primer zanima po uradni dolžnosti, zato bo ljubljansko okrožno državno tožilstvo zaprosila za dodatne informacije.

Za zdaj zbornica po Možinovih besedah ne namerava začeti izrednega strokovnega nadzora, saj za to nima potrebnih podatkov. Poleg tega po njegovih besedah izvedenska mnenja, ki jih imajo na voljo organi pregona, dajejo mnogo boljša dokazna gradiva. "Tako v tem trenutku ni nobenega razloga za podvajanje preiskav," je dejal.

Kaj je v dopisovanju razkrival Radan?

Sodelavci iz uredništva oddaje 24UR ZVEČER so maja lani objavili vsebino dopisovanja med zdravnikom Radanom in nekaterimi sodelavci, tudi nadrejenimi na kliniki, ter še nekatere druge dokumente. Najhuje je bilo s pacienti, ki so umirali. Ena od zdravnic je običajno mirno odklopila aparat za dihanje in pustila, da se je bolnik dušil, je mogoče prebrati v njih. Na vprašanje novinarke, ali gre v tem današnjem primeru za ta primer, Zrinski pravi, da ne in da v tem primeru kriminalisti niso odkrili dovolj dokazov za kaznivo dejanje.

V enem od Radanovih zapisov lahko najdemo stavek, "kako katastrofalna je situacija na nevrološki intenzivi, vedo vsi na kliniki in v celotnem UKC". Zato naj bi z afero kalij odprl oči kolegom, da bi se vsaj moralno zamislili, je zapisal Radan. A odziva od kolegov skoraj ni dobil, ostali so ravnodušni, ni jih zanimalo, kaj je z bolniki. Na jutranjih raportih je bilo stresno in napeto, o diagnozah in o tem, kako bodo bolnike zdravili, se niso pogovarjali. Prisotno je bilo rivalstvo med zdravniki. Tako je zdravnik na temperaturni list nekaj napisal, drugi pa naslednji dan to prečrtal brez konzultacije. Napake, ki so se dogajale na oddelku se je skrivalo, lahko preberemo v dokumentih. Tudi obdukcije niso bile praksa, saj so vsi menili, da je diagnoza jasna.

Pred leti so medicinske sestre še sodelovale na jutranjih raportih, kasneje je bila tam prisotna samo ena medicinska sestra, da jih je čim manj poslušalo glasno prepiranje in obrekovanje med zdravniki, še izhaja iz dopisovanja in drugih dokumentov. Radan je nekje zapisal, da se je od njih zahtevalo, da delajo stvari, za katere niso kompetentne in jih niso dolžne delati. Kljub temu so iz strahu pred izgubo službe delale z vso vnemo in strokovnostjo. Dežurni zdravniki so sestram dajali navodila po telefonu, paciente so prišli le redko preverit, medtem pa so sestre delale na svojo odgovornost in terapije pisale na tablo, zdravnik pa jih je zjutraj zgolj prepisal na zdravniški list, še piše.

Omenjeno je tudi, da je zaradi zmedenosti in agresivnega vodenja reanimacije ene od zdravnic umrl perspektiven bolnik. Kasneje so o tem poročali, kot da so sestre nesposobne, niso pa dogodka prijavili. Tudi sicer so vse zaplete skrivali, o njih se ni govorilo, še najdemo v zapisih med leti 2013 in 2015.

Afera Radan

O razmerah na nevrološki kliniki se je začelo govoriti v povezavi z afero Radan. Zdravnik Ivan Radan je osumljen, da je več bolnikom skrajšal življenje. To naj bi naredil z vbrizganjem kalija oziroma s kombinacijo morfija in propofola. Sojenje se nadaljuje ta teden.

Radan, ki so ga, potem ko je izvedenec umaknil svoje obremenilno mnenje, spustili na prostost, je obtožen šestih umorov svojih bolnikov iz morilske sle, poleg tega pa osmih kaznivih dejanj neupravičenega slikovnega snemanja. Na svoje ime in še na imena 11 drugih ljudi naj bi neupravičeno izdal za 20.000 evrov različnih zdravil. Na svojem prejšnjem delovnem mestu naj bi tudi ponaredil več zdravniških dokumentov, s katerimi je takratnemu šefu dokazoval bolniško odsotnost.

Sam krivdo zavrača in trdi, da je kalij nastavil tako, da je tekel mimo. Kot pravi, je želel s tem opozoriti na katastrofalne razmere na ljubljanski nevrologiji.