Tožilstvo: Dokumentacijo izročali selektivno. Banka Slovenije to zanika

Kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada bodo skušali z zaseženo dokumentacijo in elektronsko pošto vodilnih ljudi v Banki Slovenije, tudi prvega moža Boštjana Jazbeca, ter nekaterih uslužbencev Nove ljubljanske banke ugotoviti, kaj je šlo narobe, da se je ocena premoženja naše največje banke razlikovala za več kot milijardo evrov. Po naših informacijah bodo preiskovalci pregledali elektronsko komunikacijo najmanj šestih ljudi v NLB, tudi tistih, ki so sodelovali pri stresnih testih. Pod drobnogledom bo tudi elektronska pošta desetih ljudi v Banki Slovenije. V hišnih preiskavah pa so pregledali več kot 15 pisarn zaposlenih v obeh bankah. Ali so neuradni osumljenci Boštjan Jazbec, Stanislava Zadravec Caprirolo, Janez Fabijan in Tomaž Čemažar res zagrešili zlorabo uradnega položaja, bo pokazalo šele nadaljnje kriminalistično delo, analiza in pregled vsega zaseženega gradiva.

Kriminalisti na delu pozno v noč

Preiskovalci NPU so šele pozno sinoči zapustili prostore NLB, v Banki Slovenije pa so bili še po polnoči. Po neuradnih podatkih je bilo veliko pregovarjanja in pogajanj o tem, kaj lahko kriminalisti odnesejo oziroma zasežejo in česa ne, pa čeprav so bile sodne odredbe za hišne preiskave, ki jih je izdalo ljubljansko okrožno sodišče, povsem jasne. Večina osumljencev pa vseeno protestira, ko gre za zaseg računalniških podatkov, strežnikov, elektronske pošte in drugih občutljivih podatkov. In zakaj hišne preiskave? Ker preiskovalci v NLB in v centralni banki niso dobili vse dokumentacije, ki so jo potrebovali in zahtevali, ali je bila pomanjkljiva, nekatere zahteve pa naj bi bančniki celo ignorirali. Običajno se v bankah sklicujejo na Zakon o bančništvu, ki govori o tajnosti podatkov, pa še kakšnega najdejo, da se izognejo izročitvi dokumentov. In kaj so kriminalisti včeraj iskali in zasegli? Vse dokumente in korespondenco, ki se nanašajo na vrednotenje premoženja NLB, zapisnike sestankov med predstavniki obeh bank, dokaze o morebitnem prirejanju podatkov. Prav tako so iskali tudi dokumente, ki razkrivajo metodologijo ocenjevanja vrednosti nepremičnin, računovodsko dokumentacijo o poslovanju državne banke, komunikacijo in navodila glede stresnih testov. Podatke so neuradno iskali tudi na računalnikih revizijskih družb Deloitte ter Ernst&Young, predvsem o tem, kakšna navodila naj bi dobivali od centralne banke in kakšna je bila vloga določenih ljudi pri izvedbi stresnih testov za banke.

Ko se izračuni razlikujejo za dobro milijardo evrov....

Številni oškodovanci, ki so čez noč ostali brez svojih prihrankov, ki so jih vložili v bančne obveznice, se že več kot 2 leti sprašujejo, kako lahko banka v svojih bilancah prikaže več kot 800 milijonov evrov premoženja, centralna banka pa s svojo metodologijo ugotovi, da je NLB 317 milijonov evrov v minusu, torej ima negativni kapital in je zrela za stečaj? Neuradno obstaja sum, da so člani Sveta BS povsem neupravičeno ali celo nezakonito prikazali negativen kapital v NLB, kar je za seboj potegnilo številne ukrepe banke in države, ki so prizadeli vlagatelje. Sledile so kazenske ovadbe različnih oškodovancev, tako zoper nekdanje vodilne v NLB, tudi zoper nekdanjega predsednika uprave Janka Medjo, ker se niso pritožili zoper odločbo oziroma vložili tožbe zoper Banko Slovenije. Pa čeprav naj bi jim odločba nalagala domnevno sporne ukrepe. Ovadbe so bile tudi zoper člane sveta Banke Slovenije. Po neuradnih podatkih pa tudi zoper nekdanjo upravo Banke Celje, ki je po navodilih centralne banke leta 2014 zadržala izplačila glavnice in obresti iz naslova podrejenih bančnih obveznic. Čeprav naj bi vedeli, da je odredba nezakonita, niso ukrepali, niti sprožili upravnega spora. Bančni poznavalci pa pravijo – zakaj Banka Slovenije ni ukrepala zoper nekdanjo upravo NLB, če so menili, da je njihovo vrednotenje premoženja napačno, ker izkazuje milijardo več kot cenitev, ki so jo predstavili sami? Ali obratno, zakaj NLB ni odreagirala, če so menili, da cenitev centralne banke ni realna? Odgovorov še nimamo.

So bili ukrepi Banke Slovenije nezakoniti?

Neuradno zdaj preiskovalci NPU sumijo, da so člani Sveta BS vrednost kapitala v NLB določili na podlagi poročila, ki ni ustrezen dokument za vrednotenje kapitala in samo na podlagi tega BS ne bi smela odrediti nujnih ukrepov, s katerimi so posegli v ustavno varovane pravice do zasebne lastnine oškodovancev. Po nekaterih podatkih naj bi se na Banki Slovenije zavedali, da njihovo vrednotenje ne predstavlja poštene in realne slike o višini premoženja NLB. Pa so se vseeno odločili za tako drastične ukrepe. Zato obstaja sum, da so Boštjan Jazbec, Stanislava Zadravec Caprirolo, Janez Fabijan in Tomaž Čemažar vse ukrepe izpeljali nezakonito. Ali se bo na koncu preiskave to tudi potrdilo, bomo verjetno izvedeli proti koncu leta.

Oškodovanci računajo na kriminaliste in ustavno sodišče

Vsi lastniki bančnih obveznic, ki so ostali brez prihrankov in premoženja zdaj računajo na pomoč kriminalistov, ki naj bi preiskali, kaj se je v resnici dogajalo na obeh bankah, kdo je usmerjal takšno bančno politiko, zakaj je do tega prišlo in kdo bo prevzel odgovornost? Tako za kazniva dejanja kot za odškodninsko odgovornost. Čakajo pa tudi na odločitev Ustavnega sodišča, ki bo presodilo, ali je morda država nedopustno posegla v ustavne pravice vlagateljev. Šele potem bo jasno, ali je država ravnala prav in se lahko oškodovanci za svoj denar obrišejo pod nosom, ali pa bo vlada vendarle morala globoko seči v državno blagajno in plačati več sto milijonov evrov za povrnitev škode. Predsednik vlade Miro Cerar pravi, da so pripravljeni na različne scenarije. Nekdanja predsednica vlade Alenka Bratušek pa je dejala, da so pač verjeli podatkom Banke Slovenije, edini pristojni inštituciji in na osnovi teh izračunov dokapitalizirali banke. Ampak, račun na koncu vedno plačamo davkoplačevalci, nikoli tisti, ki so odgovorni, da je prišlo do škode.

Med kriminalisti tudi nekdanji bančniki

Sicer pa ima Nacionalni preiskovalni urad, ki ga vodi Darko Majhenič, med preiskovalci bančnih kaznivih dejanj tudi strokovnjake s področja bančništva, revizorje, forenzične računovodje, doktorje znanosti, magistre s področja prava in ekonomije, strokovnjake digitalne forenzike, nekdanje bančnike ter številne strokovnjake s področja preiskovanja gospodarske in finančne kriminalitete. Žal pa jim za takšna specifična znanja policija lahko ponudi le od 1300 do 1400 evrov mesečne plače, pa čeprav so bančna kazniva dejanja še vedno prioriteta te države, ki je v bančno luknjo zmetala že več milijard davkoplačevalskega denarja. Pa vendar je bil predlog vlade v zadnjih pogajanjih v času policijske stavke – da se plače zaposlenim na NPU ne povišajo, niti za en plačni razred. In pri tem je tudi ostalo. Medtem ko imajo ljudje s takšnimi znanji in izobrazbo v številnih državnih podjetjih, zavodih, tudi bankah, več tisoč evrov višje plače. Da o plačah v Banki Slovenije sploh ne govorimo.

Predsednik ECB Mario Draghi Sloveniji zagrozil s pravnimi posledicami

Predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi je v sredo poslal pismo predsedniku Evropske komisije Jean-Claudu Junckerju in slovenskemu državnemu tožilstvu, v katerem je izrazil uradni protest zaradi, kot je poudaril, nezakonite zaplembe informacij ECB. Slovenske oblasti je pozval, naj odpravijo to kršitev.

Draghi je po poročanju časopisa Wall Street Journal dobil informacijo o preiskavi od guvernerja Jazbeca, nakar je obsodil zaplembo zaupnih informacij ECB na notranjem omrežju Banke Slovenije in na računalnikih Jazbeca ter drugih uslužbencev banke.

Junckerja je pozval, naj posreduje, ker ukrep slovenske policije postavlja pod vprašaj uresničevanje nalog Banke Slovenije in njenega guvernerja.

Draghi je še sporočil, da bodo v skladu s slovensko zakonodajo raziskali možne primerne pravne ukrepe, ker so podatki ECB zaščiteni z zakonodajo EU, ki ECB daje posebno imuniteto.

Fišer mu je odgovoril s pismom 

Generalni državni tožilec Zvonko Fišer je Draghiju odgovoril s pismom. Pojasnil je, da je guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec v sredo obvestil Draghija o zasegu dokumentacije v predkazenskem postopku. Draghi je nato v pismu generalnemu državnemu tožilcu nasprotoval zasegu, zahteval odpravo kršitve in napovedal uporabo možnih pravnih sredstev v primeru zasega.

Poudaril je, da preiskavo odredi sodišče, izvaja pa jo policija. Do vsebine se bo lahko tožilstvo opredelilo, ko bo dobilo podatke o policije. ''Hišna preiskava je bila opravljena v skladu z odredbo preiskovalne sodnice,'' je poudaril Fišer in dodal, da ne sprejema ugovora glede kršitev. 

Harij Furlan, višji državni tožilec, je dejal, da policija ni začela opravljati preiskave do odločitve pristojne sodnice. ''Guverner se je skliceval na imuniteto. O tem je odločala sodnica, zato je policija začela s preiskavo šele ob 14.uri, ko je policija dobila odločitev sodnice, da se preiskava lahko nadaljuje,'' je pojasnil. Policija je večkrat pozvala določene osebe v Banki Slovenije, naj razjasnijo določena dejstva, a so zahtevano dokumentacijo izročali selektivno. Ker dokazov na ta način niso mogli zbrati, so na sodišče naslovili prošnjo za hišno preiskavo. ''Zatrdim lahko, da je bila hišna preiskava izvedena zakonito,'' je poudaril Furlan. 

Furlan je dodal, da je policija večkrat zahtevala dokumentacijo in del je bil izročen in takrat se Banka Slovenije ni sklicevala na imuniteto. 

V Banki Slovenije zanikajo

Banka Slovenije zanika današnje navedbe Furlana, da policiji niso predali zahtevanih dokumentov. Zapisali so, da niso nikoli zavrnili izročitve dokumentov, problematizirajo pa način zasega podatkov, ki je po njihovi oceni opravljen neselektivno in tako, da je bila kršena zaupnost dokumentov ECB.

Prav tako po navedbah Banke Slovenije ne držijo navedbe, da se je guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec, neuradno osumljen zlorabe položaja pri izbrisu podrejencev v NLB, skliceval na imuniteto.

"Je pa odvetnik opozoril, da kot član sveta guvernerjev Evropske centralne banke uživa določeno imuniteto in predlagal, da policija njegov status pred začetkom opravljanja hišne preiskave preveri," so poudarili.

Kot zavajajočo so označili tudi Furlanovo navedbo, da je policija večkrat zahtevala od Banke Slovenije določeno dokumentacijo in jo tudi dobila, pri čemer se ni sklicevala na imuniteto. "Banka Slovenije je predajala vso zahtevano dokumentacijo, pri čemer pa policija do 6. julija ni opredelila, koga pravzaprav preiskuje," so dodali.

Slovenska policija na očitke: Pravne osebe javnega prava noben poseben privilegij ne ščiti pred izvajanjem preiskovalnih dejanj

Na zadevo so se že odzvali predstavniki Generalne policijske uprave. Drago Menegalija, predstavnik Policije za odnose z javnostmi za področje kriminalitete, je za 24ur.com pojasnil, da "pravne osebe javnega prava (Banke Slovenije) ne ščiti noben poseben privilegij pred izvajanjem preiskovalnih dejanj (hišnih preiskav) v predkazenskem postopku, enako pa velja tudi za njene uslužbence".

Kot pravijo na policiji, pri omenjenih preiskovanih ravnanjih osumljenci niso nastopali v imenu Unije, temveč so nastopali kot uslužbenci oziroma funkcionarji slovenske institucije. Tudi sicer uradniki in drugi uslužbenci Unije v skladu z določili Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah v EU za dejanja, storjena pri opravljanju uradnih dolžnosti Unije, uživajo imuniteto le pred sodnimi postopki, kar pa predkazenski postopek še ni.

"Nenazadnje se omenjena pravna oseba javnega prava (Banka Slovenije) v preteklosti v predkazenskih postopkih na navedeni privilegij ob izročanju listin do sedaj ni nikoli sklicevala, niti ni pred izročitvijo zaprosila ECB za dovoljenje oziroma navedeno na kakršenkoli način problematizirala," pravijo. 

V konkretnem primeru sta bila po njihovih besedah o omenjenem ugovoru pred pričetkom preiskovalnega dejanja obveščena tako pristojni državni tožilec kot dežurna preiskovalna sodnica, od katere smo po obvestilu dobili odgovor, da se preiskovalno dejanje (hišna preiskava) izvede po odredbi v obsegu kot je bila izdana.

Mali delničarji proučujejo možnost kazenskega pregona predsednika Evropske centralne banke

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) je po informaciji o protestu predsednika ECB, napovedalo, da bo resno proučilo možnost kazenskega pregona  "Prvovrstno sprenevedanje g. Draghija je žalostno za funkcijo, ki jo zaseda, saj bi ravno predsednik ECB moral prvi podpreti slovenske organe pregona in sodno vejo oblasti, da se v najkrajšem možnem času razčisti z vsemi pomisleki in dvomi, ki so bili v zadnjih dveh letih in pol obelodanjeni v javnosti," pravijo. 

'Predsednik ECB očitno zgublja spomin'

"Naj spomnimo, da je ta isti predsednik ECB, g. Draghi, opozarjal Republiko Slovenijo, da hitimo s spremembami zakonodaje in da bi veljalo pri tem biti bolj previden, sedaj pa ob očitnih nepravilnostih, katerih utemeljenost je pripoznalo tudi sodišče, ki je odredilo hišne preiskave, želi neposredno posegati v neodvisnost slovenskih organov pregona in sodišč," pravijo in dodajajo, da so njegova dejanja nedopustna, zato pričakujejo tudi ostri povratni odziv slovenskih organov. Hkrati napovedujejo, da bodo temeljito proučili možnost neposrednega kazenskega pregona g. Draghija, saj da "očitno meni, da je ECB nedotakljiva institucija in da presega tudi suverenost države članice EU". 

"Odziv ECB in g. Draghija je toliko bolj neverjeten, saj je Republika Slovenija sanacijo bančnega sistem izvedla z lastnim davkoplačevalskim denarjem, torej davkoplačevalcev Republike Slovenije in niti ECB niti katerega druga institucija EU ni plačala niti EUR za sanacijo slovenskega bančnega sistema," so še ostri v društvu.