Bomo očistili Slovenijo v enem dnevu?

Društvo Ekologi brez meja je napovedalo največji okoljski projekt v slovenski zgodovini – Očistimo Slovenijo v enem dnevu!, ki bo omogočil prvi enotni in tudi največji digitalni register divjih odlagališč v Sloveniji.

V soboto, 17. aprila, bo po estonskem zgledu potekala čistilna akcija, s katero želijo organizatorji projekta združiti 200.000 prostovoljcev v čiščenju komunalnih odpadkov na divjih odlagališčih, cestah, ulicah, okolicah šol in vrtcev ter sprehajalnih poteh. Pričakujejo, da bodo prostovoljci na dan akcije zbrali približno 20.000 ton komunalnih odpadkov, k sodelovanju pa so vabljeni vsi prebivalci Slovenije.

Projekt je zasnovan dvotirno. Prvi del predstavlja čiščenje divjih odlagališč, v sklopu katerega prostovoljci že izdelujejo centralni digitalni register divjih odlagališč za celotno Slovenijo. 17. aprila bodo registrirana divja odlagališča očiščena komunalnih odpadkov, medtem ko bodo gradbeni odpadki ali nevarni odpadki popisani, podatki o njih pa predani odgovornim inštitucijam. Drugi del projekta se osredotoča na čiščenje ulic, cest, okolic šol in vrtcev, stanovanjskih okolišev ter sprehajalnih in pohodniških poti – te bodo prav tako očiščene v okviru čistilne akcije omenjenega dne. Projekt se bo uradno končal s koncerti v Ljubljani, Mariboru in Kopru. Organizatorji pa računajo, da se bo nadaljeval skozi 'Zakladnico idej' – zbirko predlogov, v kateri se že nabirajo ideje posameznikov, kako prispevati k bolj čistemu okolju.

Zbrati 200.000 ljudi in 20.000 ton odpadkov

Aleš Pevc, eden od vodij projekta, je poudaril zaupanje organizatorjev, da je Slovenija sposobna izpeljati tako zahteven in velik projekt: "Projekt je nastal po vzoru estonskega projekta Let`s do it, Estonia!, v okviru katerega je 3. maja 2008 50.000 Estoncev (štirje odstotki prebivalstva) Estonijo v samo petih urah očistilo 10.000 ton odpadkov. V Sloveniji smo si zaradi tradicionalnih akcij, ki potekajo vsako pomlad, lahko zadali višje cilje: združiti 200.000 ljudi in zbrati vsaj 20.000 ton komunalnih odpadkov. Prepričani smo, da nam lahko uspe, saj verjamemo, da ljudem ni vseeno."

Prepričanje v odličen rezultat akcije potrjujejo tudi pozitivni odzivi: do zdaj se jim je pridružilo na stotine posameznikov in organizacij, ki aktivno sodelujejo pri izdelavi registra divjih odlagališč oziroma pri organizaciji projekta. "Ne nazadnje pa naša pričakovanja potrjujejo tudi drugi pokazatelji; na socialnem omrežju Facebook je na primer v samo nekaj tednih projekt podprlo skoraj 20.000 posameznikov," je še dodal.

Z onesnaževanjem okolja zastrupljamo sebe

Organizatorji želijo tudi ozaveščati posameznike o ravnanju z odpadki, predvsem pa poudarjati ustrezno okoljsko naravnanost. "V Sloveniji se še vedno premalo zavedamo, kako pomemben je spoštljiv odnos do okolja. Ne nazadnje z onesnaževanjem okolja zastrupljamo tudi sebe. Še vedno je ogromno divjih odlagališč in vsak dan nastajajo nova. Pri tem pa ne gre zgolj za vizualno onesnaženje in negativno javno podobo, gre predvsem za resno grožnjo naravnemu habitatu rastlin in živali, onesnaženje prsti in podtalnice, ki je glavni vir pitne vode. Vesel sem pobude in upam, da bo projekt resnično združil želeno število posameznikov, ki jim je mar za varstvo našega okolja,“ je opozoril strokovnjak za varstvo geografskega okolja Dušan Plut

Okoli 700.000 evrov stroškov

Celoten projekt sicer temelji na prostovoljstvu. Organizatorji želijo pritegniti čim več ljudi, pa tudi podjetja, ki bi bila projekt pripravljena finančno podpreti. "Čeprav vsi organizatorji delujemo prostovoljno, izvedba tako velikega in obsežnega projekta predstavlja krepek finančni zalogaj. Na podlagi estonske izkušnje ocenjujemo, da bodo stroški znašali okoli 700.000 evrov," je povedala vodja projekta Petra Matos.