Parlamentarna skupščina Sveta Evrope je danes na zasedanju v Strasbourgu za novega slovenskega sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP) izvolila odvetnika Marka Bošnjaka. Za izvolitev je bila potrebna podpora absolutne večine 68 članov skupščine, ki so glasovali, Bošnjak pa je prejel 113 glasov, so sporočili iz Strasbourga. Odvetnik in profesor kazenskega prava bo devetletni mandat prevzel najkasneje v treh mesecih, so še dodali.
Na tajnem glasovanju sta od skupno veljavnih 134 oddanih glasov drugi dve kandidatki - vrhovna sodnica Nina Betetto in profesorica na Pravni fakulteti Univerze v Gentu Nina Peršak - prejeli 14 oziroma sedem glasov.
Dobil priporočilo odbora
PS SE ga je na spomladanskem zasedanju danes izvolil, potem ko ga je v nedeljo pristojni skupščinski odbor članom skupščine priporočil kot najbolj kvalificiranega kandidata med tremi. Priporočilo odbora sicer ni bilo zavezujoče.
Bošnjak vesel
Bošnjak je izrazil veselje nad zaupanjem, ki mu ga je z današnjo izvolitvijo za sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice izkazala Parlamentarna skupščina Sveta Evrope (PS SE). Prav tako se veseli izzivov, ki so pred njim v času devetletnega mandata.
Novoizvoljeni sodnik je ocenil, da je bila za veliko podporo ključna nedeljska predstavitev kandidatov za sodnika pred pristojnim odborom PS SE. "Bil sem zadovoljen, ko sem videl, da so parlamentarci, ki so bili člani odbora, spraševali strokovna vprašanja, ter da sem imel možnost predstaviti svoja razumevanja glede področij delovanja sodišča in da sem jih s predstavitvijo tako prepričal, da so se odločili, da mi dajo jasno podporo," je povedal Bošnjak.
Kot največji izziv za prihodnje Bošnjak sedaj najprej vidi vključitev v delo sodišča in harmoniziranje z obstoječo sestavo sodišča. Potem se bo soočil z izzivi, s katerimi se ukvarja sodišče. "Gre za razvoj in poglabljanje obstoječe sodne prakse na področju mednarodnega varstva človekovih pravic, krepitve zaupanja v očeh pritožnikov, držav, ki so pogodbenice konvencije, specializirane javnosti, ki preučuje delo sodišča in na koncu splošne javnosti," je povedal Bošnjak.
Potrebni so bili trije razpisi
Slovenija je kandidate izbrala šele v tretjem poskusu, na podlagi razpisa marca lani, potem ko po predhodnih dveh razpisih, na katera se je prijavila samo po ena kandidatka - v zadnjem avgusta lani pa osem kandidatk in sedem kandidatov - predsednik republike Borut Pahor ni mogel oblikovati predloga kandidatne liste.
Državni zbor jih je izvolil novembra lani. Med kandidati, ki jih je DZ predlagal Pahor, je bil poleg izvoljenih še Klemen Jaklič, predavatelj s harvardske univerze in dvojni doktor znanosti, ki pa ni dobil zadostne podpore.
V opozicijskih SDS in NSi so na glasovanju v DZ izrecno podprli le Jakliča. V SDS pa so po njegovi neizvolitvi vladni koaliciji očitali, da Jakliča ni hotela podpreti, ker je v primeru Patria podprl njihovega predsednika Janeza Janšo.
Po potrditvi treh kandidatov v DZ je ministrstvo za pravosodje 23. novembra lani Svetu Evrope posredovalo opis nacionalnega postopka izbora kandidatov in njihove življenjepise. Svetovalnemu panelu, ki v okviru postopka v PS SE prvi poda mnenje glede predlagane liste kandidatov, je nato na njegovo zahtevo poslalo še dodatne informacije glede nacionalnega postopka in predlaganih kandidatov. Tako celotnega predhodnega postopka ni bilo mogoče izvesti do zimskega zasedanja PS SE konec januarja.
Kdo je Bošnjak?
Dvainštiridesetletni Bošnjak je po študiju leta 2002 doktoriral na ljubljanski Pravni fakulteti. Na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici je od leta 2012 izredni profesor za kazensko pravo, predaval pa je tudi na drugih fakultetah. Pred prihodom v Odvetniško družbo Čeferin leta 2009 je bil višji znanstveni sodelavec Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti in svetovalec ustavnega sodišča.
Slovenski javnosti pa je znan predvsem kot zagovornik v nekaterih odmevnih sodnih zadevah - v zadnjem času predvsem v postopkih proti nekdanjemu mariborskemu županu Francu Kanglerju in nekdanjemu prvemu človeku Istrabenza Igorju Bavčarju. Zagovarjal je tudi prvoobtoženega v zadevi Balkanski bojevnik Dragana Tošića, koprskega župana Borisa Popoviča ter nekdanjega nosilca franšize Diners za Slovenijo Tomaža Lovšeta.
Klemenčič že čestital
Minister za pravosodje Goran Klemenčič je že čestital Bošnjaku. Po mnenju ministra ima Evropsko sodišče za človekove pravice eno najpomembnejših vlog pri zagotavljanju spoštovanja človekovih pravic v Evropi, s svojimi odločitvami pa pomembno vpliva tudi na svetovno dogajanje in je tako eden ključnih dejavnikov svetovnega razvoja.
Svet in človeška družba se bosta uspešno razvijala samo ob doslednem in univerzalnem spoštovanju človekovih pravic, kar je še posebej pomembno razumeti in uveljavljati v sedanjih razmerah, ki jih označujejo migrantska kriza, vojaški spopadi na Bližnjem vzhodu in težke življenjske razmere v Afriki ter še marsikje drugod po svetu, meni Klemenčič. Tudi v Evropi so posledice recesije marsikje posegle tudi v spoštovanje človekovih pravic in dostojanstva, dodaja.
Minister Klemenčič je zato prepričan, da bo Bošnjak s svojo strokovnostjo, izkušnjami in predanostjo pomembno doprinesel k nadaljnjemu uspešnemu delu Evropskega sodišča za človekove pravice.
KOMENTARJI (18)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.