'Ko so poslanci glasovali zanjo, so pravzaprav glasovali za podaljšanje svojega mandata'

O izvolitvi Alenke Bratušek za mandatarko za sestavo nove vlade ni bilo nobenega dvoma, je dejal politični analitik in predavatelj na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani Vlado Miheljak. "Bratuškova je namreč pot za razrešitev ključnega vprašanja, torej kako se rešiti Janeza Janše," je dejal.

"Bilo bi veliko presenečenje, če bi se zgodilo drugače. S tem, ko so poslanci glasovali za njeno postavitev, so pravzaprav glasovali tudi za podaljšanje svojega poslanskega mandata. Nič niso izgubili s tem, ko so jo potrdili. Vsaka druga možnost bi bile neposredno predčasne volitve," je pojasnil.

Odgovor na vprašanje, ali bo lahko sestavila vlado, je odvisen od tega, kako se bo lotila sestavljanja, meni. "Če se bodo tam nagnetli predsedniki strank, ne strokovnjaki, javnost temu ne bo naklonjena in bo imela slabo startno osnovo. Če pa jih ne bo upoštevala, ne bo dobila podpore. Tako da je zanjo precej zapleten položaj," je dejal.

Predčasne volitve so po Miheljakovih besedah imperativ, ki ga večinsko zahteva javnost. Vprašanje pa je, kdaj naj bodo, pravi. "To bo še trd oreh," je poudaril.

Ob vprašanju, kaj se bo zdaj zgodilo s stranko SDS, Miheljak pravi, da "najbrž nič posebnega". "Ta stranka ima zelo stabilno volilno telo. Nobena stranka nima tega. To so bolj verniki kot volivci in vera ne razpade kar tako," je dejal. "Bolj kot bo kaotična situacija, manjša bo volilna udeležba. Manjša kot bo volilna udeležba, večji bo uspeh Janše, ker to na njegove volivce ne bo vplivalo," je poudaril.

Makarovič: Bratuškovi manjka politična vizija

Po mnenju političnega analitika in dekana Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici Mateja Makaroviča je iz včerajšnjega nastopa Bratuškove razvidno precejšnje pomanjkanje politične vizije in idej za konkretne ukrepe, "to pa glede na situacijo ni ravno spodbuden znak".

Makarovič ocenjuje izvolitev Bratuškove predvsem kot "trenutno razmerje sil, ki je odraz kombinacije želje po odstranitvi Janše, boja za politično obvladovanje ostankov državnega premoženja in strahu pred predčasnimi volitvami".

Na vprašanje, ali bo glede na programsko neenotnost potencialnih koalicijskih partneric lahko sestavila novo vlado, odgovarja, da bo "zmagal strah nastajajoče koalicije in posameznih poslancev pred predčasnimi volitvami". Vlada bo zato sestavljena kljub razlikam med strankami, je prepričan.

Po njegovi oceni je kratkoročno le majhna možnost za predčasne volitve. "Iniciativo pri sestavljanju vlade je prevzela stranka, ki na predčasnih volitvah, kot kažejo meritve javnega mnenja, ne bi imela zagotovljene niti ponovne uvrstitve v parlament," ugotavlja. Po njegovem mnenju se bo taka stranka skupaj z nekaterimi partnerji, zlasti s predsednikom Državljanske liste Gregorjem Virantom in predsednikom DeSUS Karlom Erjavcem, "gotovo maksimalno trudila, da predčasnih volitev ne bo".

Dozdajšnja koalicijska stranka SDS bo imela v opoziciji "precej udoben položaj". "Vlada, ki nastaja, bo imela namreč že brez nje nešteto težav s situacijo v državi in sama s sabo," je prepričan. Po njegovih besedah bodo tako vsaj z vidika prihodnjega uspeha SDS kot stranke izhodišča zanjo ugodna. "Bo pa zato večina tega, kar se bo dogajalo v naslednjih mesecih pod najverjetnejšo novo vlado, toliko bolj slabo za državo," je še dejal Makarovič.

Jože P. Damijan: Nova vlada ne bo zdržala več kot šest mesecev

Ekonomist Jože P. Damijan od nove levosredinske vlade, ki bi jo sestavljale PS, SD, DeSUS in DL, ne pričakuje nič dobrega. Ne verjame, da bo nova vlada zdržala več kot šest mesecev, saj so notranja nesoglasja in programska razhajanja med strankami prevelika. "Programsko so stranke nove nenačelne koalicije tako nasprotne, da je možnost za dosego velikega skupnega imenovalca na področju reform minimalna," je ocenil.

Damijan zato pričakuje, da bo nova vlada zaustavila projekt sanacije bank prek slabe banke in celo reformo trga dela. "Zaradi politične negotovosti in reformnega omahovanja pa je treba pričakovati tudi negativen odziv finančnih trgov in povečanje stroškov zadolževanja," je dodal.

Lahovnik: To je šele prvi polčas

Matej Lahovnik je poudaril, da ne gre zanemariti dejstva, da je to dogajanje šele prvi polčas in da bomo šele v naslednjih dneh videli, ali bo mandatarki sploh uspelo sestaviti vlado, zanjo dobiti podporo v parlamentu in s tem postati predsednica vlade. "Če bo nova vlada sestavljena iz PS, SD, DeSUS in DL, potem bo programsko neusklajena ob vseh ključnih ekonomskih vprašanjih. Če pa bodo vlado sestavljale le tri leve stranke – PS, SD in DeSUS –, pa vlada ne bo imela trdne večine v parlamentu in bo odvisna od vsakokratne podpore poslancev manjšin," je poudaril.

Glede na to, katere stranke naj bi sestavljale prihodnjo koalicijo in vlado, je v tem trenutku po Lahovnikovem mnenju težko predvideti, s katerimi ukrepi dosedanje vlade bodo nadaljevali in na katerih področjih bodo sprejeli povsem drugačne rešitve. "Mislim, da se bo marsikdo od oblikovalcev nove vlade moral soočiti z realnostjo, da država nima več manevrskega prostora za takšno zadolževanje, kot je bilo to še mogoče v času prejšnje leve vlade. Upam, da ukrepi nove vlade ne bodo šli v smeri povečanja javne porabe in dviga davkov, saj bi to še dodatno poslabšalo konkurenčnost slovenskega gospodarstva in bi bil korak v napačno smer," je prepričan Lahovnik.