Bratuškova dobila zagotovilo: Tovšakova bo pristala tam, kjer mora biti

Premierka Alenka Bratušek je po sestanku z vodstvom policije, tožilstva, sodstva in pristojnima ministroma v zvezi z izginotjem Hilde Tovšak poudarila, da je treba priti zadevi do dna. Generalni direktor policije Stanislav Veniger je po besedah Bratuškove na današnjem sestanku dal zagotovilo, da bo policija naredila vse, da bo Tovšakova pristala "tam, kjer mora biti".

Minister Senko Pličanič meni, da je šlo v tem primeru nekaj narobe tako na tožilstvu kot pri sodstvu, zato od obeh organov čim prej pričakuje ugotovitve in ustrezne sankcije. Ko bosta ugotovila, kaj je šlo narobe, morata Zvonko Fišer in Branko Masleša po besedah Pličaniča državljanom pojasniti, kaj je šlo narobe in kako bosta ravnala.

Generalni državni tožilec Zdenko Fišer in predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša sta pojasnila, da o konkretnem primeru danes niso govorili, saj da morajo počakati na izsledke notranjih nadzorov, s katerimi bodo seznanili tudi javnost. Ravno zato ker nadzor še ni končan, danes po njunih besedah tudi niso govorili o odgovornosti.

Masleša je na vprašanje, ali je Bratuškova sprožila vprašanje o odgovornosti, odgovoril, da je že v začetku pojasnil, da prihajajo z dveh različnih vej oblasti in da so se tega sestanka udeležili iz vljudnosti, na njem pa se lahko pogovarjajo le o sistemskih rešitvah.

Fišer je na sestanku, kot pravi, zagotovil, da bodo zahtevo raziskali in vložili vse napore, da bi stvari prišli do dna. Predsednici vlade "šteje v dobro", da ni spraševala o konkretnih podatkih iz primera. Na vprašanje, zakaj je Bratuškova torej sklicala sestanek, je odgovoril: "To boste najbrž njo vprašali, jaz sem imel glede tega sestanka že vseskozi pomisleke."

Potek preiskave ostaja skrivnost

Kako napreduje iskanje Tovšakove, ni znano, Veniger je še pred sestankom z Bratuškovo dejal le, da "ne more povedati niti tistega, kar ve". Potrdil pa je, da so preverili posnetke s kamer v celjskem priporu, kjer je neka oseba Tovšakovi pomagala prazniti celico.

Na sestanku je predstavil orodja, ki jih imajo druge evropske države, Slovenija pa ne, policiji manjkajo, da bi bila lahko uspešnejša. Gre na primer za možnost uvedbe posebnih preiskovalnih ukrepov zoper sorodnike v primerih iskanja oseb, za katere je razpisana tiralica.

Masleša: V sodstvu ni objektivne odgovornosti, sodniki so neodvisni

Masleša pa je še pred sestankom dejal, da so pomembna vprašanja v povezavi s primerom Tovšak tudi obremenitev sodnega sistema, tožilstva in pomanjkanje kadrov.

Ko gre za iskanje odgovornih, Masleša čaka poročila. Na vprašanje, ali je kot šef v sodstvu pripravljen sprejeti odgovornost, če se izkaže, da so bile napake v tem primeru storjene na njihovi strani, je odgovoril, da sam odgovarja predvsem za delo Vrhovnega sodišča RS.

Po njegovih besedah v sodstvu tudi ni objektivne odgovornosti, ker so sodniki pri delu neodvisni. Če gre za organizacijske pomanjkljivosti pri delu, ki pripeljejo do napak, lahko odgovarja predsednik sodišča, a objektivne odgovornosti ni, je dodal.

Izjavo pravosodnega ministra Senka Pličaniča, da je čas, da se pravosodje strezni, pa je Masleša komentiral z oceno, da pravosodni minister velikokrat prehiteva stvari, preden se seznani z dejstvi. Za sodstvo pa je značilno, tako Masleša, da ravna preudarno. "Prvo se seznani z dejstvi, potem pa skušamo ugotoviti, če je kaj šlo narobe. In če je šlo pri nas kaj narobe, bomo potegnili konsekvence," je zagotovil.

Po njegovih besedah se bo treba celovito seznaniti z ugotovitvami tako sodstva kot tožilstva v primeru Tovšakove. Meni pa, da pri tem ne bo podajanja odgovornosti.

Dejal je še, da za zdaj ne more reči, da je šlo za kakršno koli napako. Edino, kar je, je bilo po njegovih ocenah nekoliko dolgo odločanje o podaljšanju pripora. A tudi pri tem je treba počakati razlage sodnikov, saj da sama časovna dejstva brez utemeljitev vpletenih ne pomenijo nič. Kakršne koli ocene bi bile sedaj po njegovem mnenju špekulacije.

Pličanič pripravil ukrepe

Pličanič je že na seji vlade predstavil ukrepe, ki so jih pripravili na ministrstvu s ciljem, da se primer Tovšakove ne bi več ponovil.

Ukrepi zajemajo tri vsebinske sklope: z zakonskimi spremembami do učinkovitejšega pravosodja, večja osebna odgovornost v pravosodju in imenovanje skupine ekspertov.

Tožilci specializiranega tožilstva ogorčeni, ker se krivca išče pri njih

Izginotje Hilde Tovšak je Slovence močno razburilo, javnost pa seveda zahteva odgovor na vprašanje, kdo je kriv, da se je izmaknila roki pravice.

Na specializiranem državnem tožilstvu menijo, da je je iskanje krivca pri njih nesprejemljiv in nedopusten napad na specializirano državno tožilstvo.

"Politiki in mediji dnevno sprejemajo zaključke o krivdi in odgovornosti pristojnega državnega tožilca, še preden so znana vsa dejstva, ki se ugotavljajo v okviru že odrejenega strokovnega nadzora, kar je v pravni državi edino zakonit postopek. Takšni javni medijski in politični pritiski onemogočajo normalno delovanje tožilstev in v javnosti neupravičeno ustvarjajo negativno mnenje o delu državnih tožilcev," so zapisali v sporočilu za javnost.

Furlan Pličaniču že poslal sporočilo

Minister Senko Pličanič je medtem že prejel pet strani dolgo poročilo vodje Specializiranega državnega tožilstva Harija Furlana o primeru Hilde Tovšak, a njegove vsebine še ni uspel preučiti. V ponedeljek pa poročilo z višjih sodišč v Ljubljani in Mariboru pričakuje predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša.

Pličanič je od Furlana poročilo o zadevi zahteval po tem, ko je moralo sodišče v kazenski zadevi delavcev na gradbišču Teš odpraviti pripor Hildi Tovšak. Furlan, ki je vodil postopek, je namreč zoper Tovšakovo zahteval sodno preiskavo, a je med njo nekoliko spremenil klasifikacijo očitanega kaznivega dejanja. Ker je za tako spremenjeno očitano kaznivo dejanje lahko odrejen pripor le za 15 dni, Tovšakova pa je bila v priporu že veliko dlje, ji je moralo sodišče pripor odpraviti.

Pripor bi ji sicer sodišče lahko podaljšalo, če bi tožilstvo zoper Tovšakovo pravočasno vložilo obtožni akt. Furlan je v torek za medije zagotovil, da je obtožni akt vložil pravočasno, zagovornik Tovšakove pa je to zanikal.

Kot je poročala nacionalna televizija, pa je preiskovalna sodnica mariborskega okrožnega sodišča sklep o odpravi pripora Hildi Tovšak po faksu Specializiranemu državnemu tožilstvu poslala 17. maja ob 13.15 tožilstvo pa je obtožnico na sodišče prav tako po faksu poslalo isti dan ob 14. uri.

V ponedeljek naj bi o zadevi predsedniku Vrhovnega sodišča RS Branku Masleši poročala tudi Višje sodišče v Mariboru in Višje sodišče v Ljubljani.

Zahtevi se nanašata na pregled poslovanja v postopkih za primera Čista lopata in glede delavcev na gradbišču Teš z vidika možnih kršitev pravil o vrstnem redu reševanja zadev, zakonskih rokov za izdelavo sodnih odločb in drugih pravil procesnega vodstva.

V poročilu Masleši mora Višje sodišče v Mariboru tudi poročati, ali držijo navedbe, da je iz spisa, povezanega z delavci na gradbišču Teš, izginilo več kot 150 listin. Podpredsednik višjega sodišča v Mariboru Branko Reisman danes sicer še ni znal potrditi, ali to drži ali ne, saj zadevo še preučujejo.

Po njegovih besedah se sicer kdaj zgodi, da kakšna listina iz spisa izgine, posebej če gre za odprt spis, ki ga pregledujejo stranke in sodnik. "Včasih se kaj kam založi, prav tako ne moremo izključiti, da stranka pri pregledu enostavno kakšne listine vzame," je med drugim dejal. V primeru, da listine izginejo iz spisa, je po njegovih besedah predvidena obnova spisov, obnovo pa naredi sodnik, ki zadevo obravnava. Obnova se naredi iz kopij originalov in če je uspešna, izginotje spisov na sodni postopek ne vpliva, je še zagotovil Reisman.

Generalni državni tožilec Fišer je že uvedel tudi nadzor nad specializiranim državnim tožilstvom, ki naj bi bil končan do konca meseca.

Je pa po Pličaničevem mnenju vodja specializiranega državnega tožilstva Harij Furlan "ravnal korektno in svojemu položaju primerno", ko je napovedal odstop, če bi se izkazalo, da je napako naredilo tožilstvo.