Za preskok čakalne vrste posredniku 20.000 evrov, med osumljenci tudi policisti

Policisti nadaljujejo preiskavo, v okviru katere so v torek potekale kriminalistične akcije med drugim v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana in na Onkološkem inštitutu Ljubljana.

V preiskavi korupcije v zdravstvu je osumljenih 14 fizičnih oseb in dve pravni, med njimi pa so tudi policisti, so sporočili s Policijske uprave Ljubljana.

Ker preiskava še traja, policija ni hotela komentirati, koliko policistov je med osumljenci, so pa povedali, da ne gre za vodstveni kader policije ali kriminalistične policije.

Povedali so še, da so ti policisti osumljeni kaznivih dejanj nedovoljenega dajanja daril.

Proti posameznim osumljenim policistom so v notranjem postopku že sprožili ukrepe kot je prepoved uporabe posameznih tehničnih sredstev, evidenc policije in vstop v objekte policije.

Na UKC neuradno preiskujejo več zdravnikov, na onkološkem inštitutu dva. Poleg tega naj bi deloval posrednik, ki naj bi bolnikom zagotavljal, da pozna zdravnike in lahko tako poskrbi, da bolnik pride prej na vrsto.

Trenutno je pridržanju ena oseba, ki ni uslužbenec policije, oseba še ni privedena k preiskovalnemu sodniku, so sporočili policisti.

V oddaji 24UR so že včeraj razkrili, da naj bi bil posrednik Uroš Smiljić, in prav Smiljič naj bi bil pridržan.

Njegovo početje javna skrivnost

Smiljića so "več let srečevali v družbi nekaterih zdravnikov, nekdanjega direktorja Simona Vrhunca in celo nekdanjega ministra Boruta Miklavčiča". Srečevali naj bi ga na hodnikih oddelkov, in čeprav tam ni bil zaposlen, se je izdajal za uslužbenca UKC. Nato pa ga je, po neuradnih informacijah 24UR, tam zaposlil prav Vrhunec. 

Smiljić je še leta 2008 v predvolilni oddaji na naši televiziji tarnal nad dolgimi čakalnimi dobami in nemogočim zdravstvenim sistemom, kasneje pa se je v prihodnjih letih, kot kaže, vanj dobro vključil. Od leta 2014 je zaposlen na UKC-ju, najprej za nadomeščanje zaradi odsotnosti delavca, nato kot skladiščnik za nedoločen čas. Sedaj je na delovnem mestu finančno-računovodskega delavca, še vedno v skladišču. V vseh primerih je bil izbran na podlagi razpisa, izpolnjenih pogojev in odločitve vodje službe, v katero se je zaposlil, so sporočili iz UKC.

Novinarje oddaje 24UR so po sinočnjem prispevku poklicali Smiljićevi znanci in zaposleni na UKC in vsi so imeli podobno zgodbo – vsi so povedali, da je njegovo početje javna skrivnost. Eden od zaposlenih se spominja, kako je stal na hodniku, ko je mimo vseh čakajočih prišel Smiljić z dvema bolnikoma, odprl vrata ambulante, pomignil zaposleni, ta pa ju je brez vprašanj vzela naprej mimo drugih, ki so čakali.

Vožnja v zameno za pregled

Po podatkih oddaje 24UR naj bi se v prisluhe ujel tudi direktor Uprave za policijske specialnosti Robert Sušanj. Dolgoletnemu vodji uprave uniformirane policije, ki je še do včeraj sedel na enem najvišjih stolov v policiji, naj bi glavni osumljenec Smiljić uredil pregled pri izbranem specialistu.

V zameno pa naj bi ga Sušanj popeljal s policijskim helikopterjem. Ker je to seveda nezakonito, se je s tem Sušanj zavihtel med glavne osumljene včerajšnje obsežne preiskave.

Javnost sicer Sušnja pozna kot tistega dobrodušnega policista, ki je med obiskom Vladimirja Putina bolnemu novorojenčku iz kranjske porodnišnice po zaprti kranjski avtocesti dovolil prevoz v Ljubljano. Lani pa se je Sušanj v težavah očitno znašel sam. Po poročanju oddaje 24UR naj bi zbolel nekdo iz njegovega ožjega sorodstva. Sušanj naj bi takrat poklical Smiljića in ga prosil, da mu pomaga preskočiti čakalno vrsto.

Sicer še ni jasno, ali je bil Sušanj Smiljiču to uslugo pripravljen plačati, a Smiljić naj bi si za protiuslugo zaželel nekaj drugega. Po tem, ko je Smiljić policistu uredil pregled pri specalistu, si je za protiuslugo zaželel voziti se s policijskim helikopterjem. S tem pa so med osumljenci pristali še vsi policisti, ki so Sušnju pomagali uresničiti posrednikovo željo.

Na so policiji zgroženi

Policija je sicer aktivnosti v konkretnem predkazenskem postopku izvajala od sredine leta 2015, preiskavo pa usmerja in vodi Specializirano državno tožilstvo. V predkazenskem postopku so zbirali obvestila in dokazne predmete ter listine, dokazi pa so se zbirali tudi s prikritimi preiskovalnimi ukrepi. 

"Zgroženi smo nad dejstvom, da smo v okviru naše kriminalistične preiskave ugotovili, da so tudi posamezni policisti osumljeni storitve kaznivega dejanja, za obravnavo katerih je sicer pristojen Posebni oddelek SDT RS. To je udarec za Policijo, za vse tiste policiste in policistke, ki v skladu z integriteto, pošteno in predano opravljajo policijske naloge," je sporočil predstavnik policije za področje kriminalitete Drago Menegalija.

"Policija je institucija, ki zaposluje več kot 8.000 ljudi. Obžalujemo, da so med nami tudi posamezniki, ki s svojimi neprofesonalnimi dejanji mečejo slabo luč na celotno institucijo. Storili bomo vse, da v naših vrstah ne bo več zaposlenih, ki zlorabljajo svoj položaj in ne spoštujejo meje, ki ločuje zakonito od nezakonitega, pa bodisi gre za policista začetnika ali pa šefa, ki se ne zaveda velike odgovornosti, ki jo je sprejel," je dodal.

Vodstvo UKC: Korupcije ne toleriramo

Vodstvo UKC Ljubljana je sporočilo, da ne tolerirajo korupcije v nobeni obliki in zato podpirajo vse aktivnosti, ki bodo pripomogle k zmanjšanju izpostavljenosti tveganjem v povezavi s korupcijo.

Prepričani pa so, da večina zaposlenih v UKC dela dobro in pošteno, z visokimi moralnimi vrednotami, ki veljajo v družbi.

Tako odločno obsojajo "razne insinuacije in žaljive obdolžitve, ki povzročajo škodo tako UKC Ljubljana kot tudi posameznim sodelavcem", so zapisali v sporočilu medijem.

Kot navajajo, imajo v UKC Ljubljana že vzpostavljen sistem javljanja odklonov in bodo zaposlene še dodatno spodbujali k javljanju vsakršnih odklonov in nepravilnosti. Na to temo sicer že potekajo tudi redna izobraževanja.

Prepričani pa so, da bodo vsi ustrezni organi, tako policija, razne inšpekcijske službe, kot tudi Komisija za preprečevanje korupcije, hitro in učinkovito ukrepali, v skladu z svojimi pooblastili.

Ovadbo podal Brecelj

Kirurg Erik Brecelj je potrdil, da je tudi on podal ovadbo zaradi domnevnega preskakovanja čakalnih vrst.

Brecelj je povedal, da je za nepravilnosti izvedel na začetku leta. "Izvedel sem, da je mož moje pacientke dal tretji osebi 20.000 evrov za to, da bi se ta pri meni dogovorila za zdravljenje njegove žene," je povedal za časnik Delo.

Na vprašanje, ali so čakalne dobe dejansko tako dolge, da bi bile lahko vzrok za korupcijo, je Brecelj za Radio Slovenija odvrnil, da so na onkološkem inštitutu čakalne dobe še v meji sprejemljivega. Za bolnika je sicer vsak dan čakanja težak, vendar pa pri dotični bolnici po njegovih besedah ni bilo prav nobene potrebe po podkupovanju.

Na Onkološkem inštitutu Ljubljana pa so navedli, da povprečna čakalna doba za operacijo bolnice s tipnim rakom dojke znaša 20,3 dneva, pri čemer na operacijo čaka 49 bolnic. Z netipnim rakom dojke čakajo 25 dni, na operacijo čaka 41 bolnic. Kot trdijo, je čakalna doba v skladu s strokovnimi priporočili.

Poleg teh bolnic je na čakalni listi še devet bolnic, ki pa še niso pripravljene na operativni poseg, saj še niso opravile vseh potrebnih preiskav ali pa dobivajo predoperativno kemoterapijo.

Čakalna doba za operacijo bolnic s tipnim rakom dojke je konec oktobra znašala 19,6 dneva, na seznamu je bilo 44 bolnic, z netipnim rakom dojke pa 16,6 dneva, pri čemer je čakalo 35 bolnic. Poleg teh bolnic je bilo na čakalni listi še sedem bolnic, ki pa še niso bile pripravljene na operacijo.

Na onkološkem inštitutu rak dojk operira 15 kirurgov, ki pa operirajo tudi druge vrste rakov.

Sicer pa so na onkološkem inštitutu najdaljše čakalne dobe pri slikovni diagnostiki. Na današnji dan čaka za preiskavo z magnetno resonanco 182 bolnikov, za preiskavo z računalniško tomografijo pa 153. Pri tem pa bolniki ne čakajo dlje kot 30 dni od želenega datuma, ki ga določi lečeči onkolog.

Prednost imajo bolniki, pri katerih je od slikovne diagnostike odvisen način zdravljenja, pred tistimi, kjer naredijo slikovno preiskavo zaradi ocene učinka zdravljenja, so še zapisali na inštitutu.