Osem slovenskih kopališč je na vseevropskem ocenjevanju dobilo črno piko. Pri tem so se kopališča ob rekah in jezerih odrezala veliko bolje od tistih pri morju. A preplah je odveč, kopanje nikjer ni prepovedano, na Agenciji za okolje (ARSO) pa pojasnjujejo, da je zaradi kratkega kopalnega obdobja za slabo oceno dovolj že en neustrezen vzorec.
Vseh standardov ne izpolnjuje šest morskih kopališč, in sicer Debeli rtič - odsek od kopališča MNZ do kopališča RK Slovenije - odsek od kopališča Žusterna do kopališča AC Jadranka, odsek od izliva hudournika Rikorovo do kopališča San Simon, odsek od kopališča San Simon do kopališča v Strunjanu, odsek od kopališča Salinera do kopališča Pacug in odsek od kopališča Fiesa do kopališča Strunjan. Od rečnih kopališč pa sta si oznako, da nista skladni z vsemi zahtevami, prislužili le dve: Straža na Krki in Nadiža nad Podbelo do Robiča. Kot so pojasnili na ARSO, so neustrezni vzorci v primeru rečnih kopališč velikokrat posledica močnejšega deževja.
Letno poročilo o kopalnih vodah, ki ga objavlja Evropska komisija, zagotavlja koristne podatke za milijone ljudi, ki vsako poletje obiščejo evropske obale. Tokrat si lahko oddahnejo – 95 odstotkov kopališč na Stari celini izpolnjuje obvezne higienske standarde. Zanimivo pa je, da so v Evropi v celoti boljše ocene dobila morska kopališča, medtem ko je pri nas ravno obratno. Najbolje so se sicer znova odrezali Nizozemci, za njimi so Grki in Ciprčani, medtem ko so britanske, portugalske in nemške plaže doživele največji zdrs po lestvici.
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.