Ljubljansko okrožno tožilstvo pod drobnogledom

Po objavi novice, da naj bi pravosodno ministrstvo uvedlo nadzor nad delom generalne tožilke Barbare Brezigar, so nam na ministrstvu pojasnili, da to ne drži. So pa uvedli pravosodni nadzor nad ljubljanskim okrožnim državnim tožilstvom, ker od "vrhovnega nismo mogli pridobiti podatkov, za katere smo zaprosili na podlagi poslanskega vprašanja Zaresa."

Zares zanima, zakaj Slovenija kazensko preganja finskega novinarja

Kot je znano, so v stranki Zares na generalno državno tožilko naslovili vprašanje, kakšni so razlogi, da Slovenija kazensko preganja finskega novinarja. Ker od Brezigarjeve niso dobili odgovora, so vprašanje naslovili še na Aleša Zalarja, da kot pristojni minister to zahteva od generalne tožilke.

V Zaresu namreč pravijo, da namesto, "da bi generalna državna tožilka odgovorila na naše vprašanje, nas je obtožila za poskus demontaže tožilstva in vprašanje okarakterizirala kot grob in primitiven pritisk na državno tožilstvo."

"V poslanski skupini Zares obžalujemo, da se je generalna državna tožilka namesto odgovora zatekla v grobo politično diskvalifikacijo in nam pripisala nekaj, kar nikoli ni bil naš namen."

Tožilstvo preiskuje Berglunda

Tožilstvo je julija letos zoper finskega novinarja Magnusa Berglunda na preiskovalno sodišče vložilo zahtevo za preiskavo zaradi suma storitve dveh kaznivih dejanj žaljive obdolžitve, storjenih na škodo nekdanjega premierja Janeza Janše. Sledile so polemike, ali je poteza tožilstva upravičena. Zdaj pa bo poskušalo pravosodno ministrstvo pod vodstvom Aleša Zalarja priti do dna nejasnostim v zadevi Berglund, smo izvedeli neuradno.

Vpogled v tožilske dokumente?

Po zakonu o državnem tožilstvu pravosodno ministrstvo uvede nadzor nad opravljanjem zadev tožilstva. Pri pravosodnem nadzoru pa ni dopustno posegati v zakonitost in strokovno pravilnost dela državnih tožilstev v zvezi s predkazenskim postopkom, sodnimi postopki in upravnimi postopki pred drugimi državnimi organi. Ministrstvo izvaja nadzor nad vrhovnim tožilstvom preko generalnega državnega tožilca, lahko pa tudi neposredno. Državni tožilec ali vodja državnega tožilstva lahko zavrne izvajanje pravosodnega nadzora, če meni, da gre za nedovoljen poseg v samostojnost državnega tožilca. O tem mora takoj obvestiti generalnega državnega tožilca in vlado, ki odloči, ali naj se pravosodni nadzor izvrši.

Pravosodni minister nato s podzakonskim aktom podrobneje določi način in oblike pravosodnega nadzora, pooblastila za opravljanje nadzora in druga vprašanja, pomembna za učinkovito opravljanje nadzora. Pooblaščeni uradniki ministrstva lahko izvršujejo vpogled v spise, vpisnike in drugo dokumentacijo tožilstva v navzočnosti tožilstva, pri čemer so dolžni varovati tajnost vseh pridobljenih podatkov. Posredujejo jih lahko le ministrstvu ali drugim državnim organom, ki imajo z zakonom določeno pristojnost za njihovo uporabo.

Če je zoper tožilca uveden kazenski postopek zaradi suma storitve kaznivega dejanja, ga lahko doleti suspenz, če se tako odloči generalna tožilka. O njenem morebitnem suspenzu pa odloči vlada na predlog pravosodnega ministra. Če je zoper tožilca uveden disciplinski postopek zaradi disciplinske kršitve, lahko generalni državni tožilec zoper državnega tožilca odredi suspenz. Zoper odločbo o suspenzu ni pritožbe. O morebitni razrešitvi generalne tožilke pa odloča državni zbor na predlog vlade.