Uvajanje brez plačila, neplačan odmor in delo na črno

Pričele so se poletne počitnice in s tem obdobje, ko se številni dijaki in študenti v želji po dodatnem zaslužku prvič preizkusijo na trgu delovne sile. Namen začasnega oziroma občasnega dela dijakov in študentov je predvsem nabiranje izkušenj in dodaten zaslužek, delodajalcem pa na drugi strani omogoča selekcijo potencialnih prihodnjih kadrov in fleksibilno delovno silo za pokrivanje kadrovskih potreb.

A pri izbiri študentskega dela morajo biti dijaki in študenti pozorni, pravi Sabina Leben iz sindikata Mladi plus. Delodajalci velikokrat pravila postavljajo kar sami, študenti in dijaki pa zaradi strahu ali pa nevednosti nepravilnosti ne prijavijo. Pred začetkom dela morajo biti iskalci počitniškega dela tako pozorni že na sam oglas za delo. 

Iz oglasa je namreč dostikrat že razvidno, da ne gre za kratkotrajno delo, ampak za prikrito delovno razmerje. Delodajalec v takem primeru ponuja 8-urni delovnik od ponedeljka do petka, dolgotrajno sodelovanje, pogosto pa obljublja tudi kasnejšo zaposlitev.

Kot je povedala Lebnova, se naj študenti izogibajo tudi del, kjer v oglasih piše, da delodajalec ponuja neplačano uvajanje. Študentsko delo namreč ne pozna tako imenovane dobe uvajanja. To pomeni, da mora biti vsaka ura plačana. Poskusna doba oziroma uvajanje je institut, ki pripada delavcem in delavkam po Zakonu o delovnih razmerij, študenti in dijaki pa opravljajo delo preko napotnice, ki mora biti izdana najkasneje prvi dan opravljanja dela. Tudi delavci in delavke, ki imajo v pogodbi o zaposlitvi poskusno dobo, za ta čas prejmejo plačilo in vse pravice, ki izhajajo iz delovnega razmerja, obrazloži Lebnova. 

Delodajalci v podpis študentom oziroma dijakom pogosto ponudijo dokument, v katerem piše, da uvajanje ni plačano in da se študent oziroma dijak zavezuje, da bo delo opravljal vestno po delodajalčevih pravilih. "Vsi taki dokumenti so nični in nimajo nobene veljave. Edini pogoj za opravljanje dela je napotnica, ki jo izda študentski servis," pove Lebnova. 

Pozornost je potrebna tudi na razgovoru za delo. "Predvsem dijakinje in študentke naj bodo pozorne na delodajalčeva vprašanja oziroma anketne vprašalnike, ki jih delodajalci pogosto radi ponudijo. Osebna vprašanja o načrtovanju družine, družinskih članih, spolni usmerjenosti, verski pripadnosti in celo vprašanja o finančnem in zdravstvenem stanju študenta niso relevantna za opravljanje dela in so prepovedana," opozarja Lebnova. 

Pri tem še doda, da je vsako opravljanje dela brez napotnice delo na črno, zato mora študent ali dijak napotnico pred začetkom dela poslati delodajalcu ali pa mu jo prinesti prvi delovni dan. Pred prijavo na delo se je prav tako dobro pozanimati o podjetju ali instituciji, ki je objavila razpis. 

'Študentsko delo ne pozna odpovednega roka'

Ena izmed ključnih pravic, ki se jih zaveda le malo študentov in dijakov, je pravica do plačanega odmora. To v praksi pomeni, da po osmih urah dela dobijo plačilo za vse opravljene ure dela in ne le za sedem ur in pol. Čas za malico mora biti plačan, sicer gre za kršitev delodajalca. Pozorni naj bodo tudi študenti in dijaki, ki delo opravljajo na vročini. Ti gredo lahko večkrat na krajše odmore, na katerih lahko poskrbijo za hidracijo. 

Lebnova poudarja, da se morajo študenti in dijaki zavedati, da lahko delo opustijo kadar koli. "Študentsko delo ne pozna odpovednega roka, zato lahko dijak ali študent v primeru spora z delodajalcem odide brez posledic. Na enak način lahko delodajalec prekine sodelovanje s študentom/dijakom."

 V primeru, ko študent/dijak opravlja delo pod nadzornimi kamerami (gostinstvo, trgovina) mora biti o tem predhodno obveščen. Prav tako mora podpisati soglasje za delo pod nadzornimi kamerami. 

Neplačano uvajanje, neplačan odmor in delo na črno

Žal so pri študentskem delu pogoste kršitve, največkrat je to neplačano uvajanje, neplačan odmor za malico in delo na črno. V sindikatu Mladi plus se srečujejo tudi s primeri, ko delodajalec trdi, da je uvajanje brezplačno in zato študent ne potrebuje napotnice. "To je delo na črno in popolno izkoriščanje študentskega dela," pravi Lebnova. Večji problem so prikrita delovna razmerja. V tem primeru študenti opravljajo delo, ki ima elemente delovnega razmerja (prostovoljna vključitev študenta v delovni proces, kontinuirano delo, plačilo za opravljeno delo, izvajanje dela po navodilih in nadzorom ...). 

Kršitev veliko, študenti pogosto tiho

Študenti pri tem svojih pravic ne poznajo dovolj dobro, še posebej to velja za dijake, pravi Lebnova. Do največ kršitev pride pri dijakih in študentih, ki se s trgom študentskega dela srečajo prvič ali ko še nimajo dovolj izkušenj. Velikokrat se zgodi, da sledijo spornim navodilom ali praksam delodajalca, ker s pravicami niso seznanjeni ali pa jih poznajo, pa se bojijo izgube dela.

Študenti, ki so želeli biti anonimni, nam v pogovoru povedo, da so kršitve študentskega dela njihov vsakdan. Kot nam razloži ena od študentk, ji je delodajalka pri 8-urnem delovniku dovolila le triminutni odmor. Še do nedavnega medtem pri enem večjih trgovcev pri nas študentom niso plačevali odmora za malico, po "njihovih pravilih" pa bi se morali študenti iz sistema za štetje ur odjaviti tudi takrat, ko so morali na stranišče. Nekateri so nam povedali, da so njihovi delovniki precej daljši od običajnega, 8-urnega, pogosto delajo tudi po 10 ali 12 ur na dan.

Ena izmed študentk nam pove, da jo je med delom v proizvodnji delodajalec silil, da malico uživa v menzi podjetja, tako pa so ji vsak dan od plače odšteli okoli sedem evrov. Pri tem Lebnova pove, da gre za nedopustno ravnanje delodajalca. 

"V primerih, ko študent ne želi izkoristiti možnosti malice pri delodajalcu, svetujemo, naj malico, za katero mu sredstva odbijejo od plačila, zavrne. Svetujemo tudi, da si dijaki in študentje redno beležijo opravljene ure dela in si redno pišejo urnike. V primeru spora z delodajalcem pa se študentje in dijaki vedno lahko obrnejo na Sindikat Mladi plus, kjer članom in članicam med drugim nudimo tudi brezplačno pravno pomoč in svetovanje," še pove Lebnova. 

Kmalu višja minimalna urna postavka za študente in dijake? 

Trenutna minimalna urna postavka je 4,89 evra bruto oziroma 4,13 evra neto. V Levici so pred kratkim predlagali zvišanje minimalne urne postavke iz trenutnih 4,89 na 6,34 evra bruto. V začetku naslednjega leta bi to še zvišali na 6,73 evra na uro. Predlog določa, da se minimalna urna postavka za študente usklajuje z minimalno plačo na način, da se postavka zvišuje istočasno in v enakem deležu kot minimalna plača. Poleg tega v Levici predlagajo, da bi bili študenti za nočno in nedeljsko delo ter za delo na dela proste dni plačani več, enako kot velja za redno zaposlene delavce. 

Kot so še zapisali v predlogu novele, se žal študentsko delo pogosto uporablja za nižanje stroškov dela in kot obvodni mehanizem, ki delodajalcem omogoča, da se izognejo določilom kolektivnih pogodb ter tudi nekaterih zakonskih omejitev.

V sindikatu Mladi plus omenjenega predloga niso želeli komentirati, saj ga še niso obravnavali, je pa, kot so zapisali, dvig minimalne urne postavke vedno dobrodošel. Študentski servisi so medtem zapisali, da je treba urne postavke zviševati previdno, saj je "študentsko delo že sedaj visoko obdavčeno in bi ga lahko dodatna podražitev hitro potisnila v območje sive ekonomije ter povzročila velik upad ponudbe študentskih del, še posebej v ekonomsko in socialno šibkejših področjih Slovenije".