Tuji prevaranti do nas prek malih oglasov: mamljivi ponudbi sledijo izsiljevanja in grožnje

"Na slovenski spletni strani sem objavila oglas za prodajo klaviature. Takoj naslednji dan sem prejela elektronsko pošto iz tujine, v kateri je pisalo, da se zanimajo za nakup," o svoji nedavni izkušnji pripoveduja naša bralka. Kot pravi, so ji preko storitve Paypal nakazali kupnino in dodatnih 110 evrov, ki naj bi bili namenjeni plačilu poštnine. Zadeva ji je postala sumljiva, ko je izvedela, da mora sama nakazati 110 evrov na račun nekega prevoznega podjetja, šele nato pa bo dokončno izvedeno nakazilo kupca iz Velike Britanije. Kupca je nato vprašala, čemu mora klaviature poslati v ZDA, vprašala pa jih je tudi o nakazilih in drugih podrobnostih, sledile pa so grožnje, da mora plačati, sicer bodo zoper nje uvedeni postopki. "Tako imenovana Mary je začela groziti, da bo proti meni sprožila uradni postopek in da mi priporoča, da naj raje nakažen denar," je sporočila. 

V nekem drugem primeru, ki smo ga zasledili na spletu, zaskrbljena Slovenka opisuje podoben primer. "Odločila sem se oddati avto in objavila oglas na internetu, nakar me je v pičlih parih urah kontaktirala ženska iz Amerike, češ da se zelo zanima zanj," je zapisala. Nadaljuje, da sta se v enem samem dnevu zmenili, da bo nakazala denar preko Paypala. To je tudi naredila, zraven cene pa je dodala tudi 550 evrov za odvoz vozila. To je utemeljevala z razlago, da bo po avto prišla vlečna služba z ameriškim poreklom. "Jaz do tega denarja nimam dostopa, dokler ne nakažem teh 550 evrov tej vlečni službi. Zanima me, če je možno, da gre za kakšno prevaro?"

Da, to so nove taktike prevare!

Da gre za poskus prevare, so nam potrdili strokovnjaki na Slovenskem centru za posredovanje pri omrežnih incidentih SI-CERT. K sreči je naša bralka, ki je prodajala klaviaturo, pravočasno spoznala slabe namene, a tovrstnih poskusov je veliko, nemalokrat pa so tudi uspešni, pravijo. "V zadnjem času opažamo povečanje poskusov goljufij preko malih oglasov na internetu. Na ta način se goljufi izognejo antispam filtrom, ki bi blokirali dostavo takšnega elektronskega sporočila prek običajne elektronske pošte. Goljufi se namreč poslužujejo vedno novih taktik, kako priti do spletnih uporabnikov in tudi njihove krinke so vedno bolj prepričljive oziroma verodostojne," so nam pojasnili.

"Prejeli ste elektronsko sporočilo kupčeve banke ali Paypala, da je kupec že nakazal denar, ta pa bo nakazan na vaš račun šele, ko jim boste posredovali sledilno številko paketa. Pazljivo, lahko gre za prevaro, pri kateri vam goljuf pošlje lažno sporočilo Paypala ali banke. Če niste povsem prepričani, da je potrdilo o plačilu pravo oziroma legitimno, se lahko obrnete po pomoč  na info@varninainternetu.si. En sam e-mail vam bo mogoče pomagal, da se izognete precejšnjemu denarnemu oškodovanju," jasno sporočajo.

Ostala brez denarja in poročne obleke, za nameček pa so ji še grozili

Spomnili so se podobnega primera, ko je neka ženska na enem od slovenskih spletnih oglasnikov prodajala svojo poročno obleko. Ostala je brez denarja, brez obleke, na koncu pa so jo še izsiljevali in ji grozili. "Na slovenskem spletnem oglasniku sem oddala oglas za poročno obleko v vrednosti 150 evrov. Na oglas se je odzvala gospa Roselyn iz Kanade in prek mailov sva se dogovorili, da bo kupila poročno obleko za 200 evrov, vendar pa bi jaz morala kupiti darilno škatlo, jo dekorirati in plačati stroške pošiljanja za pošiljko v Veliko Britanijo," jim je zaupala svojo zgodbo. Že tu bi morala pomisliti, da je nekoliko sumljivo, da se kupec ne pogaja o ceni, da je pripravljen plačati več in da mu ni odveč plačati še celotne poštne stroške. "Gre za tipičen poskus goljufije. A začetno navdušenje, kako dobro in hitro smo zadevo prodali, se kaj hitro poleže, ko ugotovimo, da smo paket poslali, denarja pa ni od nikoder," pravijo na SI-CERT.

"Roselyn je rekla, da je preko svoje banke, ki se imenuje Scotia Bank, nakazala denar (200 evrov) in da jih bom jaz na svoj račun prejela takoj, ko bom odposlala pošiljko v Veliko Britanijo in potrdilo o poslani pošiljki skenirala ter poslala na Scotia Bank," pripoveduje oškodovanka. Strokovnjaki pri tem opozarjajo, da v skoraj vseh primerih spletnih goljufij prevaranti prosijo, naj artikel pošljemo v neko drugo državo “kot darilo”.

Oškodovanka je obleko odposlala, skenirala potrdilo in v roku enega dneva dobila sporočilo od Scotia Bank, da lahko posluje v višini najmanj 350 evrov. Roselyn ji je napisala, da je ona na Scotia Bank nakazala dodatnih 150 evrov, vendar da dobi ta denar takoj, ko pošje 150 evrov prek pošte njenemu prijatelju Richardu. Ker ji je zadeva postala sumljiva, je pričela brskati po internetu in ugotovila, da se najverjetneje nekdo izdaja za banko. "Ko sem si preko interneta pogledala stran od te banke, so bili vsi maili sestavljeni v takšni obliki: ime.priimek@scotiabank.com. Maili, ki sem jih dobivala pa imajo naslov scotiapaymentservice@accountant.com," je še zapisala oškodovanka. Spoznla je, da so elektronski naslovi, ustvarjeni na spletnem mestu accountant.com, brezplačni, torej jih lahko odpre vsak. Na SI-CERT ob tem svetujejo, da vedno preverite elektronski naslov pošiljatelja. "Se elektronski naslov ujema z naslovom uradne institucije, s katero naj bi komunicirali? Banka prav gotovo ne bi uporabljala brezplačnega poštnega predala (gmail.com, hotmail.com, blumail.org, yahoo.com, financier.com, accountant.com)!" pravijo.

Njena zgodba se je nadaljevala z grozilnim sporočilom prej zelo prijazne Roselyn, da bo v primeru, če ne bo poslala denarja v roku 24 ur, posredoval njen odvetnik, FBI in celo CIA.

Goljufi pogosto pričnejo z izsiljevanjem, žrtve nemalokrat nasedejo

Strokovnjaki pravijo, da si po njihovih izkušnjah goljufi izmišljajo vedno nove izgovore in da če želenega denarja ne dobijo, hitro pričnejo z izsiljevanjem in grožnjami. "Velikokrat se zgodi, da žrtve dejansko pošljejo izdelek ali nakažejo denar, saj se ustrašijo," pravijo.

Leta 2013 v Sloveniji beležili 525 primerov spletnih goljufij

Ravno z namenom izobraževanja spletnih uporabnikov o tovrstnih goljufijah na SI-CERT izvajajo tudi program ozaveščanja Varni na internetu (www.varninainternetu.si). Prek različnih kanalov opozarjajo na nevarnosti, ravno danes pa pričenjajo tudi s kampanjo Evropski mesec kibervarnosti. Osrednja tema bodo spletne prevare, ki povzročijo tudi resno finančno škodo.

"Vodimo tudi evidenco prejetih prijav, npr. v letu 2013 smo zabeležili 525 primerov spletnih goljufij, pri čemer jih ne klasificiramo na Payal ipd., ampak je evidenca enotna," pravijo. Ob tem še pozivajo ljudi, da jim je na voljo prijavna točka, prek katere jim lahko sporočijo težave. Pomoč strokovnjakov centra SI-CERT je za vse, tako domače uporabnike kot podjetja, brezplačna.