'Referendumska zgodba še ni končana'

Predlog za razpis posvetovalnega referenduma o arbitražnem sporazumu glede reševanja vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško, ki so ga danes predstavili poslanci štirih koalicijskih strank, predstavlja politično diverzijo, ker pomeni beg pred odgovornostjo, je povedal starosta slovenske politike France Bučar.

Kot je pojasnil, so bili poslanci sploh in državni voditelji izvoljeni za to, da sprejemajo tveganje in odgovornost, kajti politično delo je v bistvu neprestano tveganje, soočenje z negotovostjo, ki jo je treba prevzeti. In če pride država pred tako dilemo, kot je sedaj vprašanje arbitražnega sporazuma, je popolnoma jasno, da morajo jasno in glasno odločati oni sami, ne pa da se skrijejo za "neko domnevno ljudsko voljo", je dodal Bučar, ki razpisa posvetovalnega referenduma ne podpira.

Predlog za posvetovalni referendum so vložili koalicijski poslanci, potem ko je opozicija napovedala naknadni zakonodajni referendum. Razlika med njima je v tem, da posvetovalni za državni zbor ni zavezujoč, zakonodajni pa je.

Janša: Referendumska zgodba ne bo končana

Predsednik največje opozicijske stranke in nekdanji premier Janez Janša meni, da predlagano referendumsko vprašanje ni korektno. Njegova stranka bi ga podprla le, če bi bilo enako, kot bi bilo na zakonodajnem referendumu, zato po njegovih besedah referendumska zgodba ne bo končana. Po njegovi oceni vlada Boruta Pahorja "tava in išče neke rešitve". Ob tem je dejal, da bi bil tak referendum smiseln pred podpisom arbitražnega sporazuma. Kljub temu, da posvetovalni referendum ne bo zavezujoč pričakuje, da bo vlada spoštovala odločitev državljanov, ki pomeni močno politično zavezo.

V vprašanju ga moti predvsem, da je v vprašanju besedna zveza, da arbitražni sporazum "med drugim določa" določene zadeve. Prepričan je, da bi bilo bolj korektno, če bi se zastavilo enako vprašanje, kot bi se ga zastavilo na naknadnem zakonodajnem referendumu, torej "ali ste zato, da se ratificira arbitražni sporazum", ta pa bi bil objavljen v celoti. Če pa bo koalicija tvegala in ne bo popravila vprašanja, "referendumska zgodba ne bo končana", je dodal. Po njegovem mnenju sporazum prinaša dolgoročno škodo Sloveniji. Poleg tega pa tovrstno vprašanje nacionalnega pomena ne bi smelo biti stvar preglasovanja. Na ta način bi zgolj prišli do nove točke delitve znotraj naroda, česar pa Slovenija ne rabi, je opozoril predsednik SDS.

Odstopa ne pričakuje več

Če bo na referendumu arbitražni sporazum padel, Janša vseeno ne pričakuje odstopa vlade. Cinično je dejal, da "nihče iz te politične opcije še ni odstopil", zato tega ne pričakuje tudi od Pahorjeve vlade. Vendar pa tu vlada ni pomembna; gre za vitalne slovenske interese, je še poudaril Janša. Hkrati je opozoril, da v tem trenutku sicer niso pomembna vprašanja, kot so volilni sistem, istospolne poroke, povečanje sodniških plač in Hrvaška, temveč je ključen problem gospodarska kriza, kjer pa vlada po njegovih besedah spi.

Žerjav: Gre za najdražjo javnomnenjsko anketo

Predsednik SLS Radovan Žerjav meni, da bo posvetovalni referendum o arbitražnem sporazumu s Hrvaško draga javnomnenjska raziskava, predlagano vprašanje pa po njegovih besedah priznava izgubo stika z mednarodnimi vodami. Napoved koalicijskih strank, da bi razpisala posvetovalni referendum je komentiral kot najdražjo možno javnomnenjsko anketo, ki nikogar v državi ne zavezuje. Pri tem je ocenil, da je za to nepravi čas, vlada pa bi morala referendum po njegovem mnenju razpisati še pred podpisom sporazuma. Hkrati se strinja s Francetom Bučarjem, da s tem vlada beži pred odgovornostjo. Dodal je, da referendumsko vprašanje priznava, da Slovenija izgublja teritorialni stik z mednarodnimi vodami, pri čemer je spomnil na 3b člen arbitražnega sporazuma, ki govori o stiku Slovenije z mednarodnimi vodami. Hkrati je po njegovi oceni vprašanje zamegljeno v nek dolgi tekst, do katerega se bo mnogo Slovencev in Slovenk zelo težko opredelilo. Referendum bi bil po njegovem mnenju smiseln le, če bi bilo vprašanje jasno in eksplicitno: "Ali podpirate ta arbitražni sporazum ali ne?"

Postaviti bi bilo treba še dodatno vprašanje

Žerjav nadaljuje, da bi bilo treba ob tem državljane tudi vprašati ali so za to, da Hrvaška vstopu v Evropsko unijo ob pogoju, da se umakne s slovenskega ozemlja in morja in da se hkrati ohrani teritorialni stik z mednarodnimi vodami. S tem bi po njegovem dobili jasno mnenje državljanov, kaj si mislijo o reševanju te problematike. Pri tem je napovedal, da si bo za tako dodatno vprašanje opozicija prizadevala, a veliko upanja v uspeh nima.

Glede na to, da zakonodaja v enem letu ne dovoljuje razpisa referenduma na isto temo je na vprašanje, kaj to pomeni za pobudo opozicije po naknadnem zakonodajne referendumu, je Žerjav odgovoril, da bi ta zakon veljal le v primeru, da bi bilo na referendumu postavljeno enako vprašanje. "V tem primeru, ko je to vprašanje znano in verjamem, da bo v državnem zboru tudi potrjeno, zagotovo skozi naknadni zakonodajni referendum mi ne bi postavljali istega vprašanja," je povedal. Pri tem je dodal, da bi v naknadnem referendumu postavili jasno "tehnično vprašanje", ali državljani podpirajo arbitražni sporazum. "Hkrati pa smo tudi napovedovali, da bi ob tem tehničnem vprašanju postavljali dodatno vprašanje, ali državljani podpirajo vstop Hrvaške v EU, ob pogoju, da se umakne s slovenskega ozemlja in morja in da hkrati Slovenija ohrani teritorialni stik z mednarodnimi vodami," je še pojasnil.

Jelinčič: Referendumsko vprašanje je zavajajoče

Predsednik SNS Zmago Jelinčič pa meni, da je samo referendumsko vprašanje zavajajoče. "Najprej je treba povedati, da je to vprašanje zelo, zelo zavajajoče. Dejstvo je, da koalicija na ta način poskuša prevaliti odgovornost za to izdajalsko dejanje na hrbet ljudi, vendar pa je že v samem vprašanju zadeva napisana tako, da ljudje pravzaprav ne vedo, zakaj gre in se lahko zgodi, da bo vsak po svoje razumel to vprašanje," je Jelinčič ocenil predlog za razpis posvetovalnega referenduma.

Jelinčič še meni, da je podpis sporazuma vprašljiv, saj je imel predsednik vlade Borut Pahor za podpis le podporo delovnega telesa, ne pa tudi državnega zbora. Jelinčič je še zaključil, da bo državni zbor razpisal referendum, če bo koalicija tako hotela, saj ima za to dovolj glasov v državnem zboru.

Zavod 25. junij poziva k bojkotu referenduma

Iz Zavoda 25. junij, ki ga vodi Marjan Podobnik pa so pozvali naj ljudje bolkotirajo predlagani referendum. Menijo, da je odločitev vlade za posvetovalni referendum sporna, saj bi morala posvetovalni referendum razoisati vsaj pred podpisom sporazuma v Stockholmu. Če pa hoče res spoštovati voljo ljudi pa naj omogoči izvedbo naknadnega zakonodajnega referenduma, saj je le ta zavezujoč, pravijo v Zavodu 25. junij.

Sami menijo, da bi bilo primerno referendumsko vprašanje: "Ali ste za to, da Slovenija podpre vstop Hrvaške v EU pod pogojem, da se ta umakne s slovenskega ozemlja in da Slovenija ohrani teritorialni stik z odprtim morjem?“

V Zavodu še menijo, da bi se vlada z razpisom posvetovalnega referenduma znebila politične odgovornosti za nepremišljen podpis sporazuma.