"Slovenija si je močno prizadevala za prilagoditev svoje kmetijske politike evropski, zato je treba to ustrezno ovrednotiti," je poudaril Alemanno. Po njegovem mnenju je očitno, da bo enotni standard pri procesu širitve povzročal večje težave bolj naprednim državam kandidatkam. "To pa je narobe, saj pomeni, da ne bomo nagradili vseh prizadevanj, ki so jih določene države storile, da bi se v čim večji meri približale evropski zakonodaji," je dodal.
But je ob tem omenil možnost skupnega nastopa treh najbolj pripravljenih kandidatk za vstop v EU. Slovenija, Ciper in Malta so pri zapiranju poglavja o kmetijstvu namreč najbolj uspešne in so kmetijsko politiko najbolj uskladile z evropsko. Zato ne bi bilo prav, da bi z vstopom več izgubile kot pridobile, je dejal But. Pobudo, ki sicer še ni uradno predstavljena evropski komisiji, je pozdravil tudi Alemanno.
Sogovornika sta se dotaknila tudi vprašanja lipicancev in vodenju izvornih rodovniških knjig. But je italijanskega kolega obvestil o stališču Slovenije, ki ga je jasno predstavil tudi v pismu evropskemu komisarju za širitev Verheugnu, da ima Slovenija izvorno rejo lipicancev in da namerava s prvim dnem članstva uveljaviti vodenje izvorne rodovniške knjige. Ker gre za vprašanja, ki jih ne sprejema Bruselj, ampak zainteresirane države dogovorno, je italijanska stran predlagala, da se v bodoče odločitve sprejemajo tudi s sodelovanjem Slovenijo, torej tristransko med Italijo, Avstrijo in Slovenijo.
But je italijanskemu kolegu predstavil še stališča, probleme in pričakovanja Slovenije ob zaključku pogajanj ter željo, da aktivno sodeluje pri procesih spreminjanja kmetijske politike. "Italija bo podprla slovenska pričakovanja po nekoliko višjih kvotah, zlasti zato ker ima tudi sama slabe izkušnje z dogovori na področju kvot. Zaprosili pa smo jo za pomoč pri kvotah za mleko in sladkor," je povedal But.
Pomembna tema pogovorov je bilo po Butovih besedah tudi vprašanje katergorizacije vinskih con. Slovenija se zavzema, da bi bil celoten prostor v coni B, zato je vsakršna ponudba EU, ki predvideva za celinski del vinorodnih okolišev karkoli drugega kot cono B, nesprejemljiva.
Italijanski minister se je v okviru obiska srečal tudi z ministrom za evropske zadeve Janezom Potočnikom, predsednikom Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Petrom Vriskom, predsednikom odbora DZ za zunanjo politiko Jelkom Kacinom ter z zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom.
