V Sloveniji je bil danes dopoldan viden delni Sončev mrk. Največ Sonca (okoli 60 odstotkov) je Luna zakrila ob 10.40 uri, ko je bil vrhunec delnega mrka.

Ob mrku se je ozračje malce ohladilo

Ob vrhuncu delnega Sončevega mrka se ni močno stemnilo, so pa merilne naprave zaznale, da se je temperatura ozračja v Ljubljani spustila za tri desetinke stopinje, kar je sicer slišati malo, v bistvu pa gre za večji temperaturni padec, saj bi morala temperatura ozračja v tem času v rasti, ker se ozračje dopoldan segreva. Količina sončevega obsevanja je ob vrhuncu mrka upadla za okoli 50 odstotkov.

Takole je delni sončev mrk v Ljubljani posnel naš bralec točno ob 11. uri in 18 minut. (Foto: Jurij Stare)

Skupaj s popolnim mrkom tudi popolna zatemnitev

Na severu Evrope so sicer uživali v popolnem Sončevem mrku, ki je bil najlepše viden na Norveškem, medtem ko jo je množici turistov, ki so se na opazovanje odpravili na Ferske otoke, zagodla oblačnost. Tako samega mrka niso videli, so pa občutili, kaj pomeni, ko se zaradi popolnega mrka povsem stemni in ohladi. Tudi v švedski prestolnici Stockholm so pogled zastirali nekateri oblaki, a so se številni pešci ustavili in fotografirali polmesečno Sonce.

Na Ferske otoke je pripotovalo kar 8000 turistov, ki so si želeli ogledati mrk. Tudi Spitsberge, ki so se šele izvili iz štirimesečne polarne noči, so preplavili turisti, hotelske sobe pa so bile rezervirane tudi za več let vnaprej. Prišlo naj bi jih od 1500 do 2000.

Sonce je bilo v islandskem Reykjaviku 97-odstotno zakrito, v škotskem Edinburgh 93-odstotno, v Londonu 84-odstotno in v Parizu 78-odstotno. V londonskem parku Regent se je zbralo okrog 500 ljudi, da bi na oblačnem nebu ujeli delen Sončev mrk, ki je bil viden tudi na severu Afrike, Bližnjem vzhodu in v osrednji Aziji.

Delno prekritje Sonca pa je številne navdušilo tudi v Nemčiji, kjer je vladalo pretežno jasno vreme. Najbolj je Luna Sonce prekrila na otoku Sylt in sicer 83-odstotno.

Popoln Sončev mrk nad Svalbardom. (Foto: Reuters)

Popoln Sončev mrk nastane, ko Luna prekriva celotno površino Sonca. Vsako leto imamo od 2 do 5 popolnih ali delnih Sončevih mrkov, ki pa so vidni z različnih koncev. Tokrat so na boljšem prebivalci skrajnega severa Evrope. Ker je na območje Slovenije padala Lunina polsenca, smo bili tudi pri nas priča delnemu Sončevemu mrku. 

Posnetek Zemlje, ki ga je naredil satelit Meteosat. Na posnetku je lepo vidna senca Lune, ki pada na naš planet.

#SolarEclipse: image of the Earth taken by Meteosat at 08.45 UTC pic.twitter.com/TcNifIT4Z4

— EUMETSAT (@eumetsat) March 20, 2015

Številna organiziranega opazovanja

Opazovanje mrka so danes organizirali v številnih slovenskih mestih. V Ljubljani je opazovanje potekalo na Kongresnem in Plečnikovem trgu. V Mariboru so mrk opazovali na ploščadi pred filozofsko fakulteto, v Murski Soboti pred tamkajšnjo gimnazijo, v Novi Gorici pa na Bevkovem trgu.

Poglejte, kako so v Ljubljani spremljali delni Sončev mrk.

Fotogalerija (26)

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 

Nekateri so si pomagali kar s sončni očali. (Foto: Miro Majcen)

Na Kongresnem trgu je bilo okoli pol enajste ure, torej malo preden je ob 10.40 Luna zakrila največ Sonca, veliko obiskovalcev, ki so si želeli skozi teleskop ali zaščitno folijo ogledati mrk. Organizatorji so v ta namen postavili več stojal s folijo, skozi katero je bilo pojav mogoče opazovati brez škodljivih učinkov za vid.

Nekateri obiskovalci so si že predhodno zagotovili zaščitna očala, nekaj pa jih je bilo na voljo tudi na prizorišču. Poleg tega so pripravili več teleskopov, pogled skozi njihove leče pa projicirali tudi na zaslonih prenosnih računalnikov, s čimer ga je lahko opazovalo več ljudi.

Opazovanje je organiziralo Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije v sodelovanju z revijama Gea in Spika, Prirodoslovnim muzejem Slovenije ter Elektrotehniško-računalniško strokovno šolo in gimnazijo Ljubljana. Kot je pojasnil profesor Rastislav Snoj z Elektrotehniško-računalniške strokovne šole in gimnazije Ljubljana, so z vidljivostjo zelo zadovoljni. "Popolnoma jasno nebo je, in kljub temu, da je popolnoma jasno, lahko vidite, da je nekoliko temno, kar je posledica samega mrka," je dejal.

Nekaj prečudovitih posnetkov naših bralcev

Fotogalerija (13)

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 

Sončevemu sledi Lunin mrk

Kmalu pred ali po Sončevem mrku pa nastopi tudi Lunin mrk. Tokrat se bo to zgodilo 4. aprila, vendar mrk ne bo viden iz Slovenije. "Mi bomo popolni Lunin mrk opazovali 28. septembra letos," je povedal Kos. Naslednji Sončev mrk, ki bo viden iz Evrope, se bo sicer zgodil šele 12. avgusta 2026.