Če hočeš pohajkovati po gorah, moraš igrati po njihovih pravilih

Statistika gorskih nesreč kaže, da sta zdrs in padajoče kamenje na prvih mestih med vzroki nesreč v naših gorah. Nič drugače ni bilo ta konec tedna, ko so v gorah umrle tri osebe. Človek mora biti za pot v gore dobro psihofizično pripravljen, absolutno pa nikamor brez derez, opozarja Brane Povše, predsednik Gorske reševalne službe Celje.

Včeraj so na celjskem območju že dopoldan začeli iskati planinko, ki je zaradi zdrsa omahnila v globino. Kot nam je pojasnil Povše, je to že tretja smrtna žrtev letos na celjskem območju. "So bila leta, ko ni bilo nobene žrtve," dodaja Povše.

Popoldan so posredovali gorski reševalci iz Kranjske Gore in Mojstrane, ko se je v severni steni Škrlatice ponesrečil planinec. V obeh primerih je morala na pot tudi posadka helikopterja Slovenske vojske, ki je poškodovana prepeljal v dolino. Vzpon pod Srednjo Ponco nad dolino Tamarja je bil očitno prezahteven tudi za planinca iz Ljubljane, ki se je v soboto naverjetneje vzpenjal po poledeneli poti, pa mu je medtem zdrsnilo. Blizu Korošaških slapov pa je enemu od pohodnikov na glavo padla skala in ga hudo poškodovala.

Zimske razmere nosijo zimske pasti

Policisti zaradi velike nevarnosti zdrsov na zasneženih predelih, kjer je sneg lahko tudi pomrznjen, opozarjajo na dodatno previdnost. V gorah veljajo drugačni zakoni kot v dolini in kdor hoče pohajkovati po njih, mora te zakone poznati in se jim prilagajati, pa opozarjajo na Planinski zvezi Slovenije (PZS). Zimske razmere namreč nosijo drugačne nevarnosti. Obisk gora pozimi namreč zaznamujejo nižje temperature, dan je krajši, planinske koče pa zaprte. In čeprav je v naših gorah trenutno še malo snega, planinske poti pa večinom kopne, ne smemo pozabiti na čelado, dereze in cepin, ki so lahko ključnega pomena za varnejše prečenje posameznih odsekov, opozarjajo na PZS.

Preden se odpravite na pot, nujno preverite stanje vaše opreme, odprtost koč, spremljajte vremenske in snežne razmere. "Pozimi v nahrbtnik poleg tehnične opreme, ki jo moramo znati uporabljati, sodi tudi lavinski trojček; lavinska žolna, ki mora biti nameščena na telesu pod zgornjim slojem oblačil ali v hlačnem žepu z zaprto zadrgo in s trakom, pripetim na pas, lavinska sonda in aluminijasta lavinska lopata," svetujejo na PZS.

Analiza reševalnega dela v letu 2016 kaže, da število reševanj narašča. Gorska reševalna služba Slovenije (GRZS) je do prejšnjega tedna izpeljala 461 reševalnih akcij, od tega 39 s smrtnim izidom. Največ reševanj je bilo od julija do septembra, najpogosteje na območju triglavskega pogorja in Kamniško-Savinjskih Alp, gorski reševalci so najpogosteje reševali domače obiskovalce gora.

Največ nesrečam je botroval zdrs, drugi vzrok po številu nesreč je nepoznavanje terena, sledijo duševna in telesna nepripravljenost, slaba priprava na turo in neprimerna osebna oprema. Na slabo psihofizično pripravljenost obiskovalcev gora opozarja tudi Povše, in "čeprav so gore ta čas videti na pol poletne, pa ni tako. Mimogrede se pojavi kakšna senčna stran, kjer je vse zaledenelo", dodaja.

V gore pojdite dobro pripravljeni

Policisti že vrsto let opozarjajo na pasti, ki  v različnih letnih časih prežijo na obiskovalce gora.  

- Planinski vzpon ali pohod začnite dovolj zgodaj, da se izognete zgodnjemu mraku pozimi ali prehitremu in zato neprevidnemu vračanju v dolino.

- Pozanimajte se o vremenu in kategorizaciji planinske poti, kar vam bo olajšalo načrtovanje vzpona in s tem omogočilo boljšo pripravo nanj.

- Cilj vašega vzpona ali pohoda je varna vrnitev domov in ne samo osvojitev vrha. Ko ste na vrhu, je pred vami še najmanj polovica poti. Če le morete, izberite za vzpon težjo pot, za sestop pa lažjo, predvsem pa ne hitite.

- Vzpon naj bo prilagojen vašemu zdravstvenemu stanju. Soparno vreme in visoke temperature so lahko usodni za posameznike. Pohodov v gore ne svetujemo osebam, ki imajo kakršne koli zdravstvene težave. Pred naprezanji se posvetujte z lečečim zdravnikom.

- Od zahtevnosti poti je odvisna tudi oprema planinca. Sestavni del osebne opreme so planinski čevlji, saj je mehka obutev nevarna. V nahrbtniku naj bodo poleg malice, pijače in osebnih dokumentov tudi rokavice, kapa, vetrovka, zaščitna krema, sončna očala, rezervna oblačila, kompas, ustrezen planinski zemljevid, zavitek prve pomoči z zaščitno folijo, piščalka, bivak - spalna vreča, vžigalice, sveča in baterijska svetilka, mobilni telefon. Seveda je treba temu glede na izbrano pot pristaviti tudi dodatne, specializirane pripomočke (plezalna vrv, cepin, včasih tudi dereze in čelada).

- Za planinski vzpon ali pohod si izberite primernega spremljevalca, saj je samohodstvo po gorah tvegano in že ob manjši poškodbi lahko usodno. Priporočljivo je, da se nanjo odpravite z vodnikom Planinske zveze Slovenije, gorskim vodnikom Združenja gorskih vodnikov Slovenije ali z nekom, ki pot dobro pozna.

- O nameravani poti in času trajanja obvestite domače, saj lahko le tako pravilno ukrepajo, če vas ob dogovorjeni uri ni domov, ker se vam je zgodila nesreča.

Hoja naj bo varna

- Začnite počasi, da se telo ogreje. Hodite z enakomernim tempom, ki ga poskušate odkriti in vzdrževati tudi znotraj večje skupine.

- Hoja naj bo varna, udobna in ekonomična. Za varno hojo je treba imeti čas in budno je treba opazovati okolico ter poslušati - padanje kamenja se večkrat napove z bobnenjem.

- Osnovni tempo in tudi počitke in trajanje hoje naj določa najšibkejši član skupine. Na vsako uro hoje si privoščite pet-minutni počitek.

- Po poteh hodite z odprtimi očmi. Gore ne dopuščajo raztresenosti ali površnosti. Dobro označena planinska pot je le pogoj in možnost, da dosežete želeni cilj, saj morate kot obiskovalec gora dobro poznati osnove orientiranja.

- Med turo stalno spremljajte vreme in mu prilagodite njen potek. Če se razvijejo nevihtni oblaki, se morate nemudoma umakniti z grebenov in drugih izpostavljenih mest, saj vanje pogosto udarijo strele.

- Daljše počitke izbirajte na krajih, ki so varni in udobni. Redne malice in pogosto pitje preprečuje izčrpanost in dehidracijo.
- Poskrbite, da vse, kar prinesete s seboj v gore, tudi odnesete v dolino.

- Ko začutite znake utrujenosti ali izčrpanosti, se ustavite za daljši počitek. Ob najmanjši slabosti in bolečinah v prsih takoj prenehajte z vzponi ali sestopi. Takoj se povežite z dežurnimi na telefonski številki 112, ti pa vam bodo omogočili takojšen stik z zdravniki gorskimi reševalci, ki vam bodo lahko svetovali po telefonu, dokler ne bodo prišli reševalci.

- Če vam grozi nesreča, hranite moči in si poiščite zavetje, ko je za to še čas.

- Dolžnost vsakega obiskovalca gora je, da ob nesreči pomaga v okviru svojega znanja, izkušenj in možnosti.