Lukšič: Desnica baranta s strahom, levica stavi na upanje

V pogovoru za Dnevnikov Objektiv je minister za finance Janez Šušteršič razlike med njegovimi izjavami ter opozorili premierja Janeza Janše, da bi utegnila biti Slovenija v primeru neizvedbe reform že oktobra nelikvidna, komentiral z besedami, da se s predsednikom vlade veliko pogovarjata, izjav pa ne usklajujeta.

Minister meni, da je šlo zgolj za poskus opozarjanja na težavnost razmer in da je bilo opozorilo verjetno namenjeno tudi temu, da znova poudari nujnost uresničitve vladnih ciljev.

Finančni trgi oziroma vlagatelji podatkov o položaju Slovenije po ministrovih besedah ne dobivajo iz izjav predsednika vlade. "Obstaja vrsta podatkov o dejanskem stanju, ki jih vsi poznajo, in zelo preprosto je oblikovati oceno o stanju gospodarstva in javnih financ v Sloveniji," je pojasnil.

Vlagatelji in druge inštitucije po njegovem prepričanju vedo, da mora Slovenija reforme, ki si jih je zadala, izpeljati in pri tem pokazati odločnost ter prepričljivost. "Če to naredimo, vemo, da bo Slovenija zvozila, tako kot vemo, da bomo, če tega ne naredimo, v zelo težkem položaju," je opozoril.

"Zelo jasno bi rad povedal, da zaenkrat ni nobenih uradnih ocen, da bi Slovenija potrebovala zunanjo pomoč, prav tako ne pritiskajo na nas, da bi morali zaprositi za pomoč," je dodal minister.

Glede varčevalnih ukrepov je Šušteršič priznal, da uravnoteženje javnih financ brez okrevanja gospodarstva ne more uspeti. A od tega cilja je Slovenija po njegovih besedah še daleč.

Vseeno je prepričan, da je Slovenija letos storila ogromno in če ji ob koncu leta uspe doseči zastavljeni cilj javnofinančnega primanjkljaja v višini 3,5 odstotka bruto domačega proizvoda, tako velikega koraka v smeri varčevanja v naslednjih letih ne bo treba storiti.

Za zdaj po njegovih besedah ni razloga za zvišanje ciljnega primanjkljaja. "Če se bodo gospodarske razmere še zaostrovale, pa bomo seveda morali narediti nove ocene. Zaenkrat imam občutek, da bomo speljali leto do konca," je povedal.

V luči zavrnitve prvotnih proračunskih izhodišč ministrstva je priznal, da je priprava proračuna zelo težka in da je vlada po razpravi odločila, da težko še enkrat poseže v zadeve, v katere je že posegla z zakonom o uravnoteženju javnih financ.

Po njegovem mnenju je jasno, da brez krčenja števila zaposlenih v javnem sektorju v prihodnjem letu ne bo šlo. Dogovorov o tem, kako bi lahko zvišali prihodke, pa še ni. Predvidena razlika v višini 500 milijonov evrov med prihodki letos in prihodnje leto pa so predvsem višji prihodki iz proračuna EU ob zaključku večletnega proračuna Unije.

"Banka Slovenije poskuša zamujeno nadoknaditi"

Spregovoril je tudi o načrtovanem prenosu slabih terjatev na posebno agencijo ali sklad in javnofinančnih stroških tega projekta. Pojasnil je, da se lahko ob prenosu terjatev in njihovih zavarovanj izkaže, da kakšna banka ni oblikovala dovolj slabitev in bo na koncu treba zagotoviti dodatni kapital.

"Za tega se bo morebiti treba zadolžiti, je pa ta znesek veliko manjši kot celoten obseg slabih terjatev, o katerem se govori v javnosti," je zatrdil.

Glede stroškov sanacije bank je prepričan, da bo del poplačan z unovčevanjem zavarovanj, med katerimi so tudi deleži v dobrih podjetjih in nepremičnine. Tretji vir financiranja pa je po njegovih besedah kupnina, ki bi jo lahko dobili za državne deleže v bankah. O višini stroškov pa še ne želi govoriti.

Del jih bodo po njegovih zagotovilih nosili tudi zasebni lastniki bank. Morebitni novi lastnik, ki bo odkupil državni delež v banki, od katere bo država prevzela breme za nekatere obveznosti, pa bo moral za tak delež plačati višjo ceno.

V zvezi s problematiko slabih terjatev je komentiral tudi delo Banke Slovenije. Ta je pri nadzoru po njegovi oceni marsikatero stvar spregledala in se prepozno odzvala. "V zadnjem času poskuša zamujeno nadoknaditi, a tudi bančni regulatorji po vsem svetu so spregledali kaj, česar ne bi smeli," je dodal.

Minister je povedal še, da ministrstvo pripravlja strategijo upravljanja z državnimi naložbami in da bi že letos lahko začeli prodajati premoženje, za katero obstaja zanimanje. To so zavarovalnice in večja podjetja, kot sta Telekom Slovenije in Petrol, pa tudi banke so lahko ob primerni ceni za kupca zanimive, je še dejal.

"Imamo vire, da sami rešimo krizo, nimamo pa vlade, ki bi jih znala odločno uporabiti"

Predsednik SD Igor Lukšič je v intervjuju za Večerovo prilogo v Soboto spomnil, da bo letos jeseni vsak žel, kar je sejal. Slovenska vlada pa je po njegovih besedah delala slabo, "ker je nesposobna", zato bo tudi pridelek slab. Pojasnil je, da smo leta 2011 šli na volitve, ker je bil en del političnega telesa prepričan, da zna bolje upravljati državo.

Vendar se je po dveh mesecih pokazalo, da je vlada povsem nesposobna, da se ne namerava ukvarjati s krizo, ampak gre le za to, da se v državo vsadijo ideološki nastavki neoliberalizma, je ocenil Lukšič. Ob tem je poudaril, da so na isti seji, kot so ratificirali fiskalni pakt, tudi zmanjšali davek na dobiček. "V istem trenutku, ko smo potrdili zavezo o uravnoteženju proračuna, so oni povečali proračunsko luknjo za 250 milijonov evrov na letni ravni," je nadaljeval.

Tukaj je Lukšič izpostavil, da je "Janševo mahanje s fiskalnim pravilom kot ključnem protikriznem ukrepu" eden od manevrov iz njegovega širokega nabora "metanja dimnih bomb in slepilne radikalizacije razmer". Po Lukšičevih besedah namreč desnica baranta s strahom, levica stavi na upanje. "Če ste opazili, je Janša za oktober že napovedal novo krizo. Tako pač desnica drži svoje ljudi na kupu," je dejal Lukšič, ki je bil v intervjuju kritičen tudi do prvega Janševega mandata.

Po njegovih besedah je namreč v tistem času razbremenjevalo gospodarstvo, prodalo veliko državnega premoženja ter nakopičilo veliko dolga v zasebnem sektorju. Sedaj smo se tako znašli v fiskalni krizi in "investicijskem štrajku". Ob tem priznava, da tudi Pahorjeva vlada pri spremembi in popravljanju nekaterih stvari ni bila dovolj uspešna in odločna. "Brezkompromisno bi morali ukiniti predvolilne Janševe posladke in minimalno zategniti pas. In se državi ne bi bilo treba toliko zadolževati," je dejal.

Lukšič tako meni, da bi morali sprejeti začasni protikrizni zakon, s katerim bi spodbudili plasiranje prihrankov v delnice slovenskih sistemskih bank, zavarovalnice in obveznice Republike Slovenije. Pri nas se letno ustvari okoli dve milijardi neto prihrankov, od leta 2004 pa jih je v tujino odteklo približno šest milijard, od tega veliko v davčne oaze, je ocenil Lukšič. Ravno ti visoki prihranki pa Slovenijo po njegovem mnenju tudi razlikujejo od Grčije, Španije in Portugalske.

Hkrati Lukšič tudi predlaga poseben protikrizni davek na premoženje slovenskih rezidentov v davčnih oazah, saj da ni več možnosti, da bi posebej izbirali in so to zadnje bilke. Nato je Lukšič naštel še dvig davka na premoženje in davka na dobiček ter izboljšati davčno disciplino. Le s tem bi lahko v državni proračun pripeljati 900 milijonov evrov, kar bi bil signal tujini, da smo sposobni preživeti z lastnim denarjem, je poudaril.

Predsednik SD je obenem tudi prepričan, da je slaba banka ni rešitev, reforme pa bodo podprli, "če ne bodo vsebovale ideološkega revanšizma" ter bodo vsebinsko vzdržne za njihove poglede.