Čas za Zemljo

'Če ne bomo spremenili našega ravnanja z naravo, prihodnjim generacijam ne bo ostalo veliko'

Ljubljana, 24. 02. 2018 09.05 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min
Avtor
Anja Intihar
Komentarji
27

Silvo Karo je goram vdan že 40 let. Alpinizem je vedno povezoval s kulturo, a kakšen del, če sploh, ima pri tem ravnanje z naravo? Kakšen je ekološki vidik vrhunskega gorništva? Karo je jasen - če ne bomo bolj pazili na gore, pa tu nima v mislih le himalajskega gorništva, pač pa tudi naše Julijce, za prihodnje generacije ne bo ostalo prav veliko.

Poimenovali so ga resnični junak modernega alpinizma, ki je bil že od malih nog povezan z naravo. V svoji knjigi Alpinist opisuje svoje otroštvo, ki so ga zaznamovale številne vragolije na prostem. Tudi oziroma predvsem zato mu ni vseeno, v kakšnem stanju so danes tako ljubi mu Julijci, kako planinci pazijo (ali pa ne) na Sedmera Triglavska jezera, tudi o komercialnih odpravah, ki v Himalajah za seboj puščajo ogromno smeti, ima ostro mnenje.

Silvo Karo je goram vdan že 40 let. Vedno je veljal za nekakšnega glasnika gorniške kulture, tudi 12. Festival goriškega filma, ki se začne v ponedeljek, 26. februarja, v Ljubljani, je povezan s tem. Karo je namreč festival vpeljal prav z namenom, da širši javnosti prikaže navdihujoče zgodbe posameznikov, ki premikajo meje v plezanju in alpinizmu, skrivnostne gorske kulture in ogrožene živalske vrste ...

Silvo Karo je že od malih nog povezan z naravo.
Silvo Karo je že od malih nog povezan z naravo. FOTO: Osebni arhiv

"Mi smo od vsega začetka vedno pazili, da smo v gorah za seboj pustili čim manj stvari. Vse, kar se je dalo, smo vedno odnesli s seboj v dolino. Trudili smo se, da bi čim manj "poškodovali" gore. Pri večjih komercialnih odpravah pa to ne gre," pravi Karo, eden od "treh mušketirjev", kakor so že zgodaj poimenovali navezo Frančka Kneza, Janeza Jegliča - Johana in Silva Kara.

"Potrebovali bi precej denarnih sredstev, da bi počistili ledenike v Himalaji, da bi vso svinjarijo, ki jo v najvišja gorstva zvleče človek, spravili nazaj dol. Nekateri na poti na najvišje himalajske vrhove stvari mečejo v ledeniške razpoke," opozarja Karo in obenem dodaja, da so mu klasične himalajske odprave hitro začele predstavljati nekoliko utesnjujoče okolje. 

In kako je pri nas? 

Slovenci veljamo za navdušene planince, a kako smo ob tem navdušeni nad varovanjem narave? Papirnati robčki, zmečkane pločevinke piva in ovoji čokoladnih bonbonov ob poti kažejo, da nam je (pre)težko za seboj v dolino odnesti, kar smo v nahrbtniku prinesli nad 1000 metrov in več nadmorske višine. 

Med 26. februarjem in 4. marcem bo na 12. Festivalu gorniškega filma na ogled 35 filmov o alpinizmu, plezanju, avanturi, gorski naravi in kulturi.

"Koče pri nas so se morda nekoliko preveč usmerile v komercialno ponudbo. Težava nastane takrat, ko je nek sistem vpeljan in postavljen, ko so ljudje že navajeni na določeno ugodje," opozarja Karo.

"Svinjarija se potem kopiči. V preteklosti so gradili skromne hiške, a čas je potem prinesel vedno večje udobje. Nekateri oskrbniki so preveč zabredli v to," pravi sogovornik, ki pa dodaja, da to ne predstavlja le težave pri nas, pač pa se s podobnimi okoljskimi problemi ukvarjajo tudi v tujini, kjer je ponudba še bolj bogata. 

"Narava absorbira, kolikor pač lahko. Vprašanje je recimo, koliko dela lahko opravi čistilna naprava pri Triglavskih jezerih oziroma koliko umazanije se zliva nazaj v jezero.

Če ne bomo spremenili našega odnosa do narave, prihodnjim generacijam ne bo ostalo veliko, pravi Karo.
Če ne bomo spremenili našega odnosa do narave, prihodnjim generacijam ne bo ostalo veliko, pravi Karo. FOTO: iStock

Kdo bi moral (ukrepati), pa ne?

Da je skrb za čisti gorski svet v prvi vrsti naloga države, je prepričan predstavnik rokenrol generacije, ki je energijo in ritem prenesel v najbolj zahtevne stene.

"Nekatere države za to skrbijo bolj, druge manj. Na Antarktiki, na primer, imajo izjemno stroga pravila. Kar prineseš v njihov divji svet, moraš od tam tudi odnesti. Himalaja je druga zgodba. Nadzor tam ni tako strog, kar ni dobro v prvi vrsti za naravo, ki si bo od masovnega gorništva težko opomogla, koristi ne niti prebivalcem v dolini. A težava se ni pojavila šele zdaj, tako je bilo že v preteklosti," dodaja Silvo Karo. 

"Država bi morala sprejeti določene regulative. Ko imaš v gorah koče s 140 ležišči in določeno stopnjo ponudbe, se nazaj ne da več vrniti. Če bi "pobrali" nekaj udobja, bi v hribe spet dobili prave planince in izgubili "turiste", ki pričakujejo udobje, a za seboj puščajo gore smeti," pravi Karo. 

Ena od rešitev bi bila po njegovem mnenju tudi "prevzgoja" mladih planincev. "Danes sleherno stvar dobiš zavito v plastiko, to mladina potem tovori v hribe in pušča za seboj. Navajati in poučevati jih o škodljivih vplivih poseganja v okolje in vzgajati v smeri, da je potrebno v naravo hoditi z določeno mero skromnosti ter tako ravnati tudi z gorami," dodaja alpinist. 

Če ne bomo spremenili našega načina ravnanja z naravo, za prihodnje generacije ne bo ostalo prav veliko, še pravi Silvo Karo. 

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (27)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Lutra Lutra 1
25. 02. 2018 08.22
+8
S tem gospodom se samo delno strinjam. V naših in večini tujih gorah že dolgo miso smeti nek poseben problem.Problem so ljudje, ki tja zahajajo. Množični obiski, množične prireditve, hrup, kričanje, spuščeni psi, kolesarji, krosarji, štirikolesniki, divje kampiranje, gradnja novih gorskih in gozdnih cest, smučišča. Zadnje čase celo koncerti v planinskih kočah. Politika PZS je zadnja leta v gore pripeljala ogromno navlake, ki tja ne sodi. Predsednik Rotovnik je s svojimi kimavci naredil več škode gorski narevi, kot vsi bivši predsedniki pred njim skupaj.
periot22
24. 02. 2018 19.31
+4
Ni treba v gore da vidiš smeti favlasti gnoji smeti mečejo iz avta!!!!!!!!!!!!!!!!
pieta
24. 02. 2018 17.44
-4
Kje vidite naravo ??? Prava narava je že zdavnaj uničena !! Kje so 100 kilometerska drevesa ?! Temu podrastju in odpadu gigantskih strojev vi pravite narava ??!!
UaikiUaiki
24. 02. 2018 18.17
+1
heraldica
24. 02. 2018 15.51
+6
Malo je ljudi na svetu, ki se to zaveda in hoče narediti spremembe, da bodo naši otroci imeli kaj od narave. Toda še počasi premika upam, da bodo vsaj naši otroci bolj pazili na svoj dom, ki se kliče narava.
detect
24. 02. 2018 15.36
+0
ko sem plezal v eigerjevi severni steni sem naletel na veliko smeti.groza kaj vse ljudje puščajo za sabo.
korenjak1
24. 02. 2018 15.24
-7
Briga me za prihodnje generacije
heraldica
24. 02. 2018 15.47
+5
srecnii
24. 02. 2018 14.16
V gore grem, ko dopuščajo razmere, če ne pa do prvih možnih težav in se obrnem, al pa do koče in nazaj to bo to, včas tud sam do kake klopce z razgledom. Nism pa tko nor, da bi lezu v teh razmerah po stenah.
draghci
24. 02. 2018 11.48
+8
Mislim s čim se ukvarjajo, medtem, ko nam zastrupljajo svet vsakdan z dioksini, dušikovimi oksidi, benzenom, klorom, amonijakom, žveplom, živim srebrom... In to z vsemi dovoljenji ARSO in ministrstva za okolje in prostor.
Firnk
24. 02. 2018 10.59
+9
Letos sem po 30 letih ponovno osvojil Triglav z sedmerimi jezeri in Bohinjem in sem zelo vesel narava je ohranjena kot takrat celo še več dosti bolj bogat svet z živaljskim svetom Kozorogi Gamsi Svizci ribice v črnem jezeru kdo ve katire vrste ob obilici tujih planincov in v pogovorih z njimi same pohvale o ohranitvi prelepe narave
Kollerik
24. 02. 2018 13.43
+4
narava v hribih... v višnah je vglavnem zelo dobro ohranjena, v nižinah pa je huda kriza
Našvasan_zob
24. 02. 2018 10.52
-2
A smo te karneval zastavce mi k ostajamo u dolin gor znosil??
Našvasan_zob
24. 02. 2018 10.50
-2
Nabijajo une jeklene kline ke u skalo pol pa pametujejo kako ne onesnaževat....
procesoid
24. 02. 2018 10.30
-5
v naftni lobij pejt red delat, če maš kohones... pa tovorne ladje ukinit, pa to.. tam z zeleno zastavico mahaj, če si frajer... ti koj gajbo prpelem.. ne mi pa v hribih vijolice flancat z ekologijo...
Našvasan_zob
24. 02. 2018 10.21
-8
Tale že 40 let svinja po gorah jz pa 0... tko da ne men naukov talat...
tedoVV2HCmedo
24. 02. 2018 10.12
+2
Spet kopija obstoječega članka.
wertex
24. 02. 2018 10.10
+1
če se ne bomo uprli nasilnim udorom muslimanov v evropo, prihodnjim generacijam ne bo ostalo veliko
Našvasan_zob
24. 02. 2018 10.15
+5
Gadafi je lepo povedu 2011 da bo EU črna... Na namest da bi ga poslušal so ga šli fentat ....
bb5a
24. 02. 2018 09.55
+2
Jst največ nardim za gore, s tem da jih na mir pustim... Tale Silvo pa škodo dela...
Našvasan_zob
24. 02. 2018 10.16
-5
Sva že 2... največ za ohranitev narediš , če na miru pustiš... eni bi pa radi lezl in tacal po vsem... Pol se pa še ustjo...
Witmajer Franc
24. 02. 2018 09.51
+9
..rešitev je enostavna..pustite gore pri miru..ne jih gnavit in posiljevat z vašo navzočnostjo..ker je nimajo rade..
Adolph
24. 02. 2018 09.50
+6
Ce bi bil se pametnejsi nam ne bi solil mozgane,nego bi pustil naravo na miru. . . . . .
Našvasan_zob
24. 02. 2018 09.19
-6
Zato jz ne hodm po teh skalah... no pa tut ker ne vidm logike.razen ogrožanja pilotov , ki morajo potem reševat tista trupla iz grap..
weber1
24. 02. 2018 09.43
+3
Gora ni nora.. nor je tist ki gre gor... Torej si bbc ti..
Našvasan_zob
24. 02. 2018 13.34
-1
12% Body fat... zdej pozim... Osnove sixpacka vidne 12 mesecev v letu.. tudi sedaj sredi zime... Kakšen je pa tvoj renome?? :)