20. maj razglasili za svetovni dan čebel

Generalna skupščina Združenih narodov (ZN) je v New Yorku soglasno sprejela resolucijo, s katero je 20. maj razglasila za svetovni dan čebel. Na ta dan bodo strokovnjaki, čebelarji in drugi, ki se zavedajo pomena čebel in opraševalcev, opozarjali na pomembnost ohranjanja čebel, na pomen čebel za celotno človeštvo ter pozivali h konkretnim aktivnostim za njihovo ohranjanje.

Podatki Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) kažejo, da imajo čebele in drugi opraševalci neprecenljivo vrednost pri zagotavljanju svetovne varnosti preskrbe s hrano. Od opraševanja je namreč odvisna kar tretjina vse pridelane hrane na svetu oziroma vsaka tretja žlica hrane.

Slovenija pobudnica dneva čebel. Zakaj ravno 20. maj?

"Boj" za uradno priznanje svetovnega dneva čebel se je začel leta 2014. Slovenija je takrat predlagala, da se svetovni dan čebel zaznamuje v maju, ko so čebele na severni polobli najdejavnejše in se začnejo razmnoževati, obenem pa je v tem času potreba po opraševanju največja, na južni polobli pa je tedaj jesen, čas spravila čebeljega pridelka ter s tem dnevi in tedni medu.

20. maj je tudi rojstni dan Antona Janše, ki velja za pionirja sodobnega čebelarstva in enega največjih strokovnjakov za to področje v svojem času. Bil je prvi učitelj sodobnega čebelarstva na svetu, ki ga je cesarica Marija Terezija imenovala za stalnega učitelja na novi šoli za čebelarstvo na Dunaju.

Vlada je na pobudo Čebelarske zveze Slovenije leta 2015 v okviru Združenih narodov (ZN) sprožila postopke za razglasitev svetovnega dne čebel in predlagala resolucijo, ki izpostavlja pomen čebel in drugih opraševalcev.

Podporo pa je v tem času na politični in strokovni ravni iskala po vsem svetu. Ta pot je bila zelo uspešna, saj so jo podprle vse države ZN, 115 držav pa je tudi sopodpisnic resolucije oziroma tako imenovanih kosponzoric, med njimi tudi največje, kot so ZDA, Kanada, Kitajska, Rusija, Indija, Brazilija, Argentina, Avstralija ter vse države EU.

Države so slovensko pobudo podprle tudi zato, ker v njej vidijo enega od temeljev za povečano proizvodnjo hrane in boj proti lakoti. Čebela in čebelarstvo je po mnenju ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejana Židana panoga, kjer smo najboljši. Meni, da je to eno redkih področij, kjer lahko rečemo, da smo velesila.

Študije Združenih narodov in Svetovne zveze za varstvo narave kažejo, da se populacije čebel in drugih opraševalcev pomembno zmanjšujejo, zaradi česar čebele in drugi opraševalci postajajo čedalje bolj ogrožene živalske vrste. Na to vplivajo številni dejavniki, ki so posledica človeških aktivnosti: intenzivno kmetijstvo, široka uporaba pesticidov in onesnaževanje z odpadki. Čebele so izpostavljene novim boleznim in škodljivcem, zaradi naraščajočega števila svetovnega prebivalstva se krči njihov življenjski prostor, poleg tega preživetje in razvoj čebel in drugih opraševalcev čedalje bolj ogrožajo tudi podnebne spremembe.

Slovenija v New Yorku pripravila tudi interaktivno razstavo Čebelji svet

Razglasitev svetovnega dneva čebel bo slovenska delegacija, ki jo sestavljajo predstavniki Čebelarske zveze Slovenije in kmetijski minister Dejan Židan z ekipo, obeležila v stavbi Združenih narodov v New Yorku s slovesnim sprejemom za diplomate držav članic ZN, medije in Slovence v ZDA. Na svetovni dan čebel bo opozorila tudi z razstavo interaktivnega paviljona Čebelji svet, ki poteka do 22. decembra v stavbi ZN.

Obeležitev prvega svetovnega dne čebel bo prihodnje leto 20. maja sestavljena iz slovesne proslave, mednarodne ministrske konference ter svetovnega srečanja na temo, kako pomagati čebelam.

Čebele vse bolj ogrožajo okoljske nevarnosti

Vse se je pred več kot tremi leti začelo kot ideja predsednika Čebelarske zveze Slovenije Boštjana Noča, ki se je sprva zdela smela, a skoraj nemogoča. "Ko smo v čebelarski zvezi dali to pobudo, smo bili deležni nasmehov, češ da Slovenija nima moči prepričati 200 članic ZN. A bil sem prepričan, da ob dobri ideji politika ne bo nasprotovala. Prav to se je zgodilo – svetovni dan čebel je podprl ves svet," je poudaril Noč.

Noč sicer opozarja, da je svetovni dan samo prva etapa. "Dan ni namenjen temu, da bomo praznovali praznik čebel, ampak predvsem da se bo svet zavedal pomena čebel in da bomo ustvarili pogoje, da bodo čebele sploh lahko preživele. Sprejeti bo treba ukrepe, da bodo čebele nadaljevale svoje poslanstvo, saj je vsaka tretja žlica hrane odvisna od opraševalcev," je še dodal Noč.

Čebele v zadnjem obdobju na območju intenzivnega kmetijstva vse bolj ogrožajo okoljske nevarnosti. Njihovo naravno okolje se krči, pogoji za preživetje pa postajajo vse slabši. Medovita območja izginjajo zaradi vse številčnejših monokultur ter spremenjene in intenzivnejše tehnologije obdelovanja monokultur in obdelovanja travišč, ki čebelam le v kratkih obdobjih zagotavljajo potrebno hrano.

Ob tem si Noč želi, da bi bila razglasitev tudi gospodarska priložnost za Slovenijo. Podobno kot blagovna znamka Mozart za Avstrijo – da noben turist ne bi odšel iz Slovenije brez vsaj enega čebeljega izdelka.

Praznovanje prvega svetovnega dneva čebel bo na Breznici

Razglasitve svetovnega dneva čebel so se posebej razveselili v žirovniški občini, kjer to vidijo kot priložnost za razvoj turizma. Na Breznici, kjer se je rodil začetnik modernega čebelarstva Anton Janša, so obnovili njegov čebelnjak, prihodnje leto bodo zgradili še čebelji park. Tudi prvi svetovni dan čebel bodo praznovali na Breznici.

Ker je Breznica rojstni kraj Janše, katerega rojstni dan je bil izbran za svetovni dan čebel, je logično, da bo prva praznovanje tega dne potekala 20. maja 2018 prav na Breznici. Pokroviteljstvo nad dogodkom, na katerega so se že začeli pripravljati, je prevzel predsednik republike Borut Pahor, ki bo prihodnji teden sprejel čebelarje. Priprave potekajo v sodelovanju z državnimi organi, ki naj bi nosili tudi glavni del stroškov, pojasnjuje žirovniški župan Leopold Pogačar.

Gre za dogodek, ki bo za majhno žirovniško občino, zelo velik. Pričakujejo kar od 4000 do 5000 ljudi, od tega kar nekaj visokih delegacij. En del prireditve bo predstavljala slovesnost, drugi del pa srečanje slovenskih čebelarjev in mednarodna konferenca čebelarjev. Med drugim bodo organizirali tudi kratke izlete in čebelji sejem. Pred prireditvijo na Breznici bo na Brdu pri Kranju tudi ministrska konferenca kmetijskih ministrov EU.

Slovenija po številu čebelarjev v vrhu EU

V Sloveniji se po podatkih zveze ukvarja s čebelarstvom več kot 10.000 čebelarjev, ki v povprečju čebelarijo s po 16 panji čebel. Po številu čebelarjev na 1000 prebivalcev je Slovenija s skoraj petimi čebelarji v samem vrhu držav članic EU.

Po zadnjih ocenah je v EU več kot 600.000 čebelarjev. V letu 2015 so pridelali skoraj 270.000 ton medu, vendar to zagotavlja le približno 60-odstotno samooskrbo. Čebelar v EU čebelari v povprečju s 26 panji. Največji čebelarji so v Španiji, ki imajo povprečno več kot 103 panje na čebelarja, najmanjši pa na Irskem, kjer imajo povprečno pet panjev na čebelarja.

Na svetu se po ocenah Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) v zadnjih letih pridela več kot 1,5 milijona ton medu. V zadnjih letih se prireja medu močno povečuje predvsem v Aziji, v Evropi pa nekoliko upada.

Slovenija skrbi za ohranitev kranjske sivke, ki je avtohtona pasma čebel. Gre za eno najbolj razširjenih pasem v svetovnem merilu. Za vsak nabrani kilogram medu obišče čebelja družina več kot štiri milijone cvetov in pri tem preleti skoraj 200.000 kilometrov.

Vzporedno s pripravami na prvi svetovni dan čebel pa nastaja tudi program odličnosti v čebelarstvu, ki bo temeljil na štirih stebrih, in sicer odličnosti v čebelarski tehnologiji, odličnosti v zdravstvenem varstvu čebel, odličnosti v raziskovalni dejavnosti in odličnosti pri organiziranosti čebelarjev.

Prepoznavnost, predvsem pa strokovnost in kompetence slovenskih čebelarjev prinašajo povečano zanimanje različnih držav za slovensko znanje. Zato so že stekle priprave za ustanovitev slovenske čebelarske akademije. Ta bo organizirana kot oddelek Kmetijskega inštituta Slovenije, s sedežem v Čebelarskem domu v Lukovici in bo združevala slovensko čebelarsko znanje vseh institucij. V okviru akademije bodo slovenski in najverjetneje tudi drugi strokovnjaki podajali znanje, izkušnje in kompetence. Po navedbah Židana je že sedaj veliko povpraševanje po enodnevnih, tedenskih in celo večtedenskih izobraževanjih posameznikov in skupin.

Čebelarstvo, danes v Sloveniji tradicionalna kmetijska dejavnost, je bilo sicer v pisni obliki prvič omenjeno v Slavi vojvodine Kranjske; tam je bilo čebelarstvona Kranjskem tudi prvič obširneje predstavljeno.