Pravično za vse?

'Cene, ki je ne plačamo mi, plača nekdo drug – uničeno okolje, delavci, otroci brez prihodnosti'

Ljubljana, 03. 05. 2016 06.30 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 9 min
Avtor
Vesna Lambergar
Komentarji
55

Vsak od nas lahko vpliva na razvoj sveta okoli sebe, tudi prek vsakdanjih malenkosti, kot so nakupi. Z današnjim načinom potrošnje si kopljemo tla pod lastnimi nogami, saj uničujemo dobrine, kot so zrak, voda in hrana. Zato je pomembno, da razmišljamo o vrednosti izdelkov in ne le o ceni, je prepričana Živa Kavka Gobbo, predsednica društva Focus.

Živa Kavka Gobbo, predsednica društva Focus
Živa Kavka Gobbo, predsednica društva Focus FOTO: osebni arhiv

Živa Kavka Gobbo je predsednica društva Focus, ki si z delovanjem na različnih področjih, od podnebnih sprememb do globalne odgovornosti in potrošnje, prizadeva za družbo, ki se bo zavedala svojih okvirjev delovanja in v čim manjši meri posegala v naravno okolje. To je družba, v kateri ljudje sprejemajo odgovorne odločitve, živijo po trajnostnih načelih, kakovost pa jim je pomembnejša od količine.

Kot lahko preberete v spodnjem intervjuju, meni, da si z današnjim načinom potrošnje kopljemo tla pod lastnimi nogami, saj uničujemo dobrine, kot so zrak, voda in hrana. Poudarja, da je pomembno, da razmišljamo o naših potrebah in možnostih izbire, ki jih imamo, in da podpiramo to, v kar verjamemo in zavračamo tisto, kar ne želimo, da bi se dogajalo nam. Prepričana je, da je treba spremeniti dojemanje potrošništva in načina življenja, ki terja davek v obliki uničenega okolja in človekovih pravic.

Zakaj je pomembno, da razmišljamo o vrednosti izdelkov in ne zgolj o ceni?

Izdelki vsakdanje rabe pogosto prepotujejo več sveta, kot ga lahko mi sami. Pogosto nastajajo v razmerah, ki so zelo škodljive za okolje, pa naj bo to izraba in onesnaževanje lokalnih vodnih virov (ki vodi v bolezni, preseljevanje in obubožanje lokalnega prebivalstva), sečnja pragozdov in uničevanje površin za monokulturno kmetijstvo, pretirana raba (tudi nedovoljenih) pesticidov ali pa postavljanje tovarn, ki ne ustrezajo standardom, ki jih imamo v zakonih zapisane v Sloveniji in širše v EU. Sami doma pričakujemo spoštovanje okoljskih standardov vsaj do določene mere. Z nakupovanjem izdelkov, ki take standarde kršijo, spodbujamo in podpiramo sporne prakse drugod, kar se nam vrača v obliki izdelkov slabe kakovosti, v obliki izdelkov, ki so prepojeni s strupi in v obliki podnebnih sprememb, ki ne poznajo meja.

Ne smemo pozabiti tudi na širši družbeni učinek naših "poceni"nakupov. V oskrbovalni verigi je vpletenih veliko ljudi, sploh v panogah, ki so delovno zelo intenzivne, kot je na primer tekstil ali pa kakav. Zaradi pritiskov na nižanje cen se izdelkom niža kakovost, obenem pa se krši osnovne človekove pravice najšibkejšim v verigi. To so pogosto otroci in ženske. V proizvodnji kakava je več kot dva milijona otrok sužnjev. Take prakse so mogoče tudi zaradi ureditve t. i. "švic fabrik", ki stojijo v posebnih conah, s posebnimi davčnimi in zakonskimi režimi, kjer so delavci praktično brezpravni. Verjamem, da tega nihče ne želi podpreti, obenem pa si zatiskamo oči, ko kupujemo "poceni" čokolado. Cene, ki je ne plačamo mi, plača nekdo drug – pa naj bodo to uničeno okolje, pregnana lokalna skupnost, neplačani delavci, slabi življenjski pogoji, otroci brez prihodnosti. Da ne govorim o tem, da čokolada ob nižanju cene izgublja tudi kakovost, vse več je snovi, ki niso iz kakava, kar je bistvo čokolade in za kakovost katerega so ključni kmetje, ki ga pridelujejo in obirajo.

Omenim naj še zadnji del verige, ko izdelke odrabimo. S tem, ko jih zavržemo, spet izginejo izpred naših oči. Končajo lahko na deponijah, v reciklarnicah, ponovni uporabi. Naše deponije so že zdaj prepolne. Količine odvrženih in nepredelanih snovi so gromozanske – če pomislimo samo na Novo Gorico, letno odvržejo več kot štiri tone tekstila. Ostale občine pa prav nič ne zaostajajo. Nevarne izdelke pogosto spet izvažamo v dežele, kjer smo na začetku izkoristili okolje in ljudi za naše male luksuze. Tak primer so na primer smetišča z elektronskimi napravami, ena takih dežel pa je na primer Gana, od koder prihaja velik del kakava na naših trgih in kamor izvažamo elektronske odslužene naprave.

Zato je pomembno, da razmišljamo o vrednosti izdelkov in ne zgolj o ceni. Da razmišljamo o naših potrebah in možnostih izbire, ki jih imamo. Da podpiramo to, v kar verjamemo in zavračamo tisto, kar ne želimo, da bi se dogajalo nam. Da s svojo denarnico in dejanji podpiramo ali zavračamo določene prakse.

Z načinom potrošnje, kot je današnja, si kopljemo tla pod lastnimi nogami, je prepričana predsednica društva Focus.
Z načinom potrošnje, kot je današnja, si kopljemo tla pod lastnimi nogami, je prepričana predsednica društva Focus. FOTO: Thinkstock

V vašem društvu se ukvarjate s konceptom etične potrošnje. Pripravili ste tudi serijo revij o etičnem potrošniku. Nam lahko pojasnite, za kakšno potrošnjo gre?

Etična potrošnja je širši koncept. V društvu Focus ga definiramo prek nekaterih načel oziroma stopinj. Gre za razmišljanje o vplivu in ozadju naše potrošnje. Najbolj etična potrošnja je tista, ki je ni. Druga stopnja je razmislek o tem, ali lahko nekaj, kar potrebujemo, popravimo, si sposodimo, predelamo, naredimo. Če pa kupujemo, skušamo kupovati čim bolj ekološko, okolju prijazno, lokalno, iz pravične trgovine, recilkirano. Prednost naj imajo storitve, ki nam bogatijo vsakdan. Tega ne moremo narediti pri vseh izdelkih, včasih je cena previsoka, drugič pa taki izdelki niso vedno dostopni.

Med drugim se zato v okviru projekta "Za pravične trgovske verige" zavzemamo, da bi trgovske verige nudile čim več takih izdelkov v okviru lastnih blagovnih znamk. Tako bi imeli izbiro med pravičnimi in spornimi izdelki. Trgovske verige pa bi morale prevzeti odgovornost za prakse v okviru oskrbovalne verige lastnih izdelkov.

Gre torej predvsem za premišljanje in spreminjanje naših vzorcev trošenja z zavedanjem o vplivu, ki ga imajo naši nakupi, in ozadjem (življenjskim ciklom) izdelkov in pa tudi o trajnostnih možnostih življenja in razvoja širše.

Zakaj je pomembno, da na ta način (etično) kupujemo?

Vsak od nas vpliva na razvoj sveta okoli sebe. Vplivamo lahko prek vsakdanjih malenkosti, kot so nakupi, prek razmišljanja in oblikovanja našega življenjskega sloga, prek združevanja in informiranja s posamezniki in skupinami, ki si želijo pustiti pozitiven odtis, prek zahtev, ki jih lahko naslovimo na trgovce ali pa odločevalce, kot podporniki organizacij, ki delajo to, v kar verjamemo tudi sami.

Etična potrošnja ne koristi zgolj udeležencem oskrbovale verige, ki so bližje nam. Etična potrošnja je način razmišljanja, zavedanje o svetu okoli nas in puščanje pozitivnerga odtisa. Glede na to, da tak način predpostavlja tudi manj nakupovanja in trošenja, nam lahko ostane več časa za stvari in ljudi, ki jih imamo radi. Vključuje pa tudi manj strupov, ki jih zaužijemo in manj smeti.

Če pa pogledamo širšo sliko, si z načinom potrošnje, kot je današnja, kopljemo tla pod lastnimi nogami. Za življenje potrebujemo zrak, vodo in hrano. To pa so dobrine, ki jih uničujemo. S tem ko podpiramo nesvobodo tistih, ki za nas proizvajajo, se nevarnost izgube lastne svobode veča.

Ceno, ki je ne plačamo mi, plača nekdo drug – uničeno okolje, delavci, otroci brez prihodnost!
Ceno, ki je ne plačamo mi, plača nekdo drug – uničeno okolje, delavci, otroci brez prihodnost! FOTO: Thinkstock

Bi lahko rekli, da je etična potrošnja v porastu? Moramo biti potrošniki zahtevni pri nakupih?

Zdi se mi, da se etična potrošnja širi, zavedanje posameznikov in skupin o nuji po spremembah na bolje raste. Vse več je govora o problemu potrošništva, kot ga poznamo danes, tudi v šolah in kavarnah.

Potrošniki smo zahtevni in moramo biti zahtevni, saj smo uporabniki stvari. Ker izdelke tudi plačamo, imamo vso pravico zahtevati, da so ti izdelki neškodljivi za okolje, družbo in seveda za nas. Poleg tega naj bi tisti, ki nam nudijo neke storitve ali izdelke, ter služijo z nami, tudi zagotovili, da spoštujejo nas kot potrošnike. Z nepravičnimi in škodljivimi praksami izkazujejo nespoštovanje.

Kako se trgovski centri odzivajo na zahteve potrošnikov po bolj etičnih nakupih? Ali te izdelke najdemo na policah velikih trgovin?

Trgovski centri vse bolj vključujejo lokalne izdelke v svojo ponudbo. Tudi izdelki lastnih blagovnih znamk (če ne drugače kot določena linija izdelkov), ki so lokalni ali ekološki, vstopajo v trgovine. Problem je v tem, da pogosto ne zamenjajo "nepravičnih" izdelkov, temveč predstavljajo samo dodatno ponudbo.

Trgovskim centrom je v interesu, da se približajo željam potrošnikov, saj na ta način več prodajo, pridobijo nove stranke. Zato lahko tudi sami sporočimo svojemu trgovcu, kaj si želimo, da nam ponuja. In seveda, česa ne želimo videti na njihovih policah.

Pa res lahko govorimo o etični potrošnji v večjih nakupovalnih centrih, glede na to, da tudi od tam prihajajo zgodbe o izkoriščanih delavcih?

Današnji sistem je v celoti zastavljen na način, da človek oziroma delavec ne odnese dovolj velikega dela kolača od prodaje. Tudi pri nas poslušamo zgodbe o izkoriščanih delavcih. Kljub temu, da imamo zakonodajo, ki delavce ščiti.

Predstavljajte si delavce v državah, kjer so standardi in zakonodaja toliko šibkejši ali pa se zakonodaje sploh ne spoštuje. Zato moramo vztrajati in še naprej zahtevati spoštovanje delavskih pravic, tako pri nas kot tudi v celotni oskrbovalni verigi. Pravice namreč niso nekaj gotovega, temveč se moramo za njih ves čas zavzemati.

Trgovski centri vse bolj vključujejo lokalne izdelke v svojo ponudbo. Potrošniki moramo biti zahtevni, meni Kavka Gobbo.
Trgovski centri vse bolj vključujejo lokalne izdelke v svojo ponudbo. Potrošniki moramo biti zahtevni, meni Kavka Gobbo. FOTO: Thinkstock

Je možno, da postane celotna nabavna veriga pravična, torej za delavce v nerazvitih državah in tudi za nas potrošnike, ki si želimo cenovno dostopne izdelke, a da bi kljub temu prišli do nas po pravični verigi? Ali je tukaj moč kapitala in različnih korporacij premočna?

Možno je. Vendar ne z enakimi vzorci potrošnje, kot jo imamo danes.

Res pa je, da je moč kapitala in korporacij gromozanska. Če se ne bomo sami premaknili, nas bodo povozili. V EU se ravno sedaj dogaja več procesov na ravni političnih odločitev, ki so s tem povezani. En proces je povezan z nalaganjem odgovornosti za pravične poslovne prakse v dobavnih verigah (ki pa ga seveda v imenu rasti in t. i. prostega trga ne želijo narediti zavezujočega).

Peticijo proti tajnim sporazumom je podpisalo že skoraj tri in pol milijona Evropejcev. Tem procesom se lahko pridružimo s podpisom peticij, pismom odločevalcem na vseh ravneh (od občinske, prek državne do evropske). Konec koncev lahko sami spodbudimo nekatere trajnostne prakse v kraju, kjer živimo.

Ali naredimo nekaj že s tem, ko kupimo izdelek pravične trgovine, ali je treba celotno miselnost spremeniti? Kje vidite prihodnost potrošništva? Še večji razmah ali mogoče bolj premišljeni nakupi?

Samo z enim nakupom ne naredimo nič. Spremeniti je treba dojemanje potrošništva in načina življenja, ki terja davek v obliki uničenega okolja in človekovih pravic. Vrednot si z nakupovanjem ne moremo kupiti, ravno tako sreče ne moremo kupiti in niti dobrih odnosov. Če pogledamo na deklarirane vrednote in dejansko prakso, opazimo razkorak. Zato bi morali naš način življenja približati vrednotam, za katere se vsaj v teoriji zavzemamo.

Kar se dogaja je ravno nasprotno od tega, za kar si zavzemamo – želimo si sreče, ki jo skušamo kupiti, kar nas dela vse bolj nesrečne.

Tako, da edina možnosti, ki jo imamo, če želimo kakovostno življenje in ne želimo uničiti prihodnosti naših potomcev, vključuje bolj premišljeno potrošnjo in način življenja, ki deluje znotraj okoljskih meja in spoštuje človekove pravice. Kako si bomo življenje organizirali, pa mora vsak pri sebi premisliti.

Klikni na fotografijo!
Klikni na fotografijo! FOTO: Iz principa

  • image 4
  • image 5
  • image 6
  • image 1
  • image 2
  • image 3

KOMENTARJI (55)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Transformerji
04. 05. 2016 12.16
-2
Uničeno okolje, delavci, pa otroci brez prihodnosti - če ste mladi, zaposleni, pa imate celo streho nad glavo, uživajte življenje, samo otrok ne imejte, kajti za njih ne bo dela, če niste nekje pri najvišjem koritu, lahko ste pa optimist, da bo vaš otrok izreden strokovnjak.
sweetmadness
03. 05. 2016 21.30
+6
Jst bi z veseljem kupovala majce tud za 30-40 evrov, če bi imela dovolj denarja :) Stvar je pa taka, da ni razlike med plačo delavca, ki je naredu majco za 30 evrov al pa za 5 evrov- on bo še zmerej dobu 10 centov na uro al pa še manj, samo gospodar bo bolj bogat, če kupim tisto za 30 evrov. Etična potrošnja ne bo rešila prav ničesar.
pankration
03. 05. 2016 19.45
+2
Enostavno, kar ni narejeno v SLO naj nabijejo 200% davek na ceno izdelka. Pa se bodo tovarne takoj vračale v Slovenijo. S takim davkom bi lahko tudi npr. SONY odprl eno linijo v GORENJU kjer bi izdelovali TVje za slovenski trg. Ali pa npr. pri Barilli, za izdelavo testenin bi lahko odprli eno linijo na Mlinotestu.
7Scythe7
03. 05. 2016 15.26
+3
Pa kaj me briga resnica izdelkov izdelek kupim če ustreza mojim merilom, najprej naj besedo resnica spozna naš parlament pol bomo pa mi na vrsti
MoniH
03. 05. 2016 14.11
+1
Če ne bo prodaje (tudi tiste najcenejše) tudi proizvodnje ne bo... in tudi služb ne bo, pa čeprav za mizerno plačo. Še več bo lačnih, pa to hočete ali ne... ne zatiskajte si oči, misleč da lahko kaj spremenite... Gospa namesto prazne slame in bluzenja - če vam je tako hudo pošljite jim polovico svoje plače vsak mesec - da vam bo lažje. Še vedno pa razne organizacije v veri humanitarnih in podobnih zadev služijo velike denarje.... Na Rdečem Križu Slovenije ga majo toliko, da devajo kredite !!!!
Netajkun
03. 05. 2016 14.25
+8
V Bangladešu se je s prihodom " pokvarjenih kapitalistov " . . . število revnih znižalo iz 80 % na današnjih 30 % . Naši kljub vsemu moralizirajo ( delajo že 12 letni otroci . . in v kakšnih neprimernih pogojih . . joj joj joj ) . Taki 12-letniki so tam včasih umirali od lakote , preostali so pa živeli in delali v bistveno težjih pogojih . Sicer je pa tam običajno , da se začne z 12-imi leti delati in se pri 15-16 ustvari družino . Ni tako kot pri nas , ko se do 25 ali 28 leta " uživa mladost " . . . po 30 ali 35-em se pa ustvari družino .
Netajkun
03. 05. 2016 13.52
+1
Če bi po celem svetu obveljalo načelo pravičnosti in enakosti ( in bi denar enakomerno porazdeli ) . . potem bi si morali v Sloveniji znižati povprečne plače na 300 € . . . samo v vednost . Drugače nas je pa že zdaj na svetu nekaj milijad preveč ( za dolgoročno vzdržnost . . brez izkoriščanja in uničevanja našega planeta ) . In več nas bo ( kar pridno se množimo , sploh tam v revnejših in " izkoriščanih " krajih ) . . večje bodo težave . . . upori in vojne so neizbežni . . .
Transformerji
03. 05. 2016 13.49
+2
No, vse je bilo našteto; mi smo prodali tudi vodne vire. Na državne gozdove so je pa spravil cel trop svinj, ko bo korito prazno in izmozgano, bomo pa še gozdove prodali.
Transformerji
03. 05. 2016 13.50
Kar tri stranke žrejo istočasno iz korita !
zombie 1
03. 05. 2016 13.21
+5
Stanje pri nas:uničen delavec,otroci in mladina brez prihodnosti,upokojenci se borijo iz dneva v dan da preživijo....!!! In zakaj bi se sedaj sekiral,za tiste na drugem koncu sveta?!!!
ni_mi_vse_eno
03. 05. 2016 13.09
+3
V našem finančnem sistemu je potrebna stalna eksponentna rast. Ta se pa zagotavlja s stalno eksponentno porabo resursov. Zato izumirajo živalske vrste, zato izginjajo habitati, zato se krči pragozd. Profit je magična neizgovorljiva beseda.
igy02
03. 05. 2016 11.43
+7
Kje ste najdli to kavko? Ne poneumljajte ljudi, ker smo žal Slovenci med najbolj neumnimi na svetu. Rezultati so znani.
karina 1
03. 05. 2016 10.30
+26
Saj ne da se ne strinjam z naslovom in vsebino, ampak... Marsikdo mora gledati na ceno, da sploh preživi. Težko je biti moralist in borec za pravičnost s praznim želodcem. Ali ste prepričani, da pri dražjih izdelkih ni izkoriščanja in suženjstva? Bojim se, da je samo dobiček izkoriščevalcev večji.
ni_mi_vse_eno
03. 05. 2016 13.11
največji izkoriščevalci so privatni bankirji. Ti posojajo potiskan papir za dolg in obresti, hočejo pa vrnjen potiskan papir in še več. Vendar le oni lahko tiskajo papir. Zato neenakost narašča, zato so vse uspešne države zadolžene, samo nikoli se ne vprašaj komu so dolžne. --- Verjamem v sistem, ki mi daje kruha.
Netajkun
03. 05. 2016 13.42
Posojajo da bučmanom , ki upajo , da bodo z zadolževanjem rešili svoj problem , a ni tako
ni_mi_vse_eno
03. 05. 2016 14.16
Ves denar je dolg nekoga. Vendar za ta denar je potrebno odplačati obresti, torej dodaten denar, ki še ni bil ustvarjen. Od tu nujnost inflacije.
KARENTIP
03. 05. 2016 10.14
+13
Dovolj bi bilo, če bi se vsak potrošnik pri vsakem nakupu vprašal: ali to, kar kupujem, res potrebujem?
I G N O R A N T
03. 05. 2016 10.12
+6
Mar niso modni trendi neke vrste uniformiransti.?
BŠK
03. 05. 2016 10.05
+4
Kdo je sploh to?
User1063544
03. 05. 2016 10.03
+23
In preden sem lahko prebral članek me ta portal napade z reklamami ki jih moram pozapreti da sploh lahko preberem kako smo lahko bolj okoljsko osveščeni.... Torej kaj zdaj, dvojna merila ali sprenevedanje...
Vest-naroda
03. 05. 2016 09.39
+6
Občutek, ko te razsvetli Živa Kavka! Neprecenljivo.
I G N O R A N T
03. 05. 2016 09.25
+4
Ta svetovna ekonomija je ustvarila vzdusje kam gre strik naj gre se bik
Jerry321
03. 05. 2016 09.20
+32
Končno je začel nekdo pisati o tem!!! Je pa zadeva takšna da etična potrošnja ne more in ne bo rešila ničesar, treba je spremeniti sistem iz kapitalizma v nekaj pravičnejšega in razumnejšega. Danes si 3/4 državljanov ne more privoščiti etične potrošnje, ker že naša država postaja enih tistih kjer se delavna sila spreminja v suženjsko silo, žal.
METKA102
03. 05. 2016 09.32
+12
Ogromno državljanov si ne more privoščiti nikakršne potrošnje, torej živijo zelo etično. Po obleko in hrano hodijo v skladišča RK in Karitasa. Na kosilo pa v Ljudsko kuhinjo, kjer pripravljajo obroke tudi iz neprodane hrane po trgovinah.
Skunk Works
03. 05. 2016 09.39
+0
Pač po željah večine slovenskih volilcev, ki ne želijo v družbo demokratičnih razvitih evropskih kapitalističnih držav visoke blaginje, s seveda z predhodno obvezno lustracijo nosilcev oblasti prejšnjega režima....Pač demokratična odločitev večine volilcev, da bomo revnejša država, zato bomo tudi ljudskih kuhinj vedno več potrebovali.........
ajdova kasa
03. 05. 2016 09.48
+5
Bla, bla, bla... dej se mal posladkaj, no. Blizje smo zahodnim, bolj nas f.. v rit.
Skunk Works
03. 05. 2016 09.15
+5
Saj slovenija tudi gre v smer tretjega sveta.....Tako je vsaj bilo videti na uradnih proslavah, ter v levih masovnih medijih, venezuelska smer, ter simboli nekega povoženega časa. "naprej v preteklost" je bilo glavno geslo uradnih proslav....In celo napoved nove različice starega sistema...Svet nas ne bo čakal, kot tudi venezuele ne.....Še dobro da je vsak kakšna tretjina slovencev pri zdravi pameti.........
Ka pa mislis
03. 05. 2016 11.15
+1
Pred 20 leti javnih kuhinj nismo potrebovali
Skunk Works
03. 05. 2016 11.23
+4
Seveda ne, ker je na srečo 4 milijone jugoslovanov delalo v Nemčiji, pri "poražencih", pa še ameri so malo nasedli in zasipavali yugo z dolarji, da ne bi padli pod ruski vpliv.....ampak svet se je od takrat spremenil.....
Franci Luzar
03. 05. 2016 09.12
+26
Recimo en slucaj ki sem ga izkusil , dozivel na lastni kozi! Mercedes je postavil Tovarno v Keckejetu na Madzarskem tam so - smo zaceli delati A-Klaso jaz sem dobil Nemsko Placo 2650 € Neto Madzarski Autolicar pa jih dobi 850 Neto za popolnoma isto delo! zaradi tega pa A-klasa ni nic cenejsa kot pa ce bi bila narejena v Nemciji v Rastatu kjer je Maticna tovarna A-klase. in kaj je potem to? klasicno izkoriscevanje delavcev moderni Suzen smo postali.
yokerxdinterfan
03. 05. 2016 09.15
+9
Ponavadi na zahodu, delajo manj za isto ali pa celo več plače,
Netajkun
03. 05. 2016 09.25
+7
Povej to našim v Revozu . . kako jih Francozi izkoriščajo . . in še ob pomoči državnih subvencij , he he he . . . bučman . Ti misliš , da bi iz dobrote do slovenskega človeka kdorkoli postavil tovarno v naših krajih . . . in izplačeval nemške plače , dober si . . dober , majke mi .