Predsedstvo SD zadovoljno s pogajalskim izkupičkom in naklonjeno vstopu v koalicijo

Stranka Mira Cerarja (SMC) bo po včerajšnji soglasni odločitvi sveta stranke, da stranka ZaAB ne bo dobila povabila v koalicijo, usklajevanja nadaljevala le še z DeSUS in SD. Nova vlada bo tako očitno imela 52 poslanskih glasov, a kandidat za mandatarja Miro Cerar pravi, da ni razočaran. Po njegovem mnenju so naredili vse, kar so lahko, da bi zgradili čvrsto koalicijo.

Izvršni odbor DeSUS se je že v sredo odločil svetu stranke predlagati vstop v koalicijo, medtem ko je predsedstvo SD o tem razpravljalo danes popoldne.

Večina članov predsedstva SD je zadovoljna s pogajalskim izkupičkom in s tem naklonjena vstopu v novo koalicijo, je ob robu seje predsedstva dejal predsedujoči SD Dejan Židan. Svoje mnenje bo prihodnji teden izrekalo še članstvo, zadnjo besedo pa bo 3. septembra imela konferenca SD.

Predsedstvo SD ob pregledu najnovejše, tretje različice koalicijskega sporazuma ugotavlja, da so zahteve te stranke v veliki meri upoštevane. Je pa to po Židanovih besedah še vedno besedilo, ki bo osnova za "čiščenje" prihodnji teden, ko se bodo sestajale sektorske skupine strokovnjakov.

Kot je pojasnil Židan, večina članov predsedstva priznava dosežen uspeh na dosedanjih koalicijskih usklajevanjih in je "videti kar veliko podporo" vstopu v vladno koalicijo Mira Cerarja.

SD bodo pripadli trije resorji

Pogovarjajo se tudi o kadrovski razdelitvi, pri čemer je že znano, da bodo SD pripadli trije resorji. Ob tem je Židan zagotovil, da so v stranki striktno zahtevali le enega, in sicer ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki ga v tem mandatu vodi Anja Kopač Mrak iz vrst SD. Po Židanovih besedah so ta resor zahtevali zato, ker gre za značilen resor, ki omogoča varovanje in razvoj socialne države. Kopač Mrakova o tem, ali bi nadaljevala delo na tem položaju, še ne želi govoriti, saj da je za izjave v zvezi s tem še prezgodaj.

Židan, ki sicer trenutno opravlja tekoče posle ministra za kmetijstvo in okolje, je povedal tudi, da bo verjetno še naprej ostal na tem položaju. To ministrstvo bi se sicer po zadnjem osnutku koalicijskega sporazuma preimenovalo v ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Pod največjim vprašajem tako ostaja tretji resor, ki bi ga še dobila SD. V igri naj bi bila šolski in obrambni, pri čemer se kot kandidata za ministra omenjata minister za izobraževanje, znanost in šport v odhodu Jernej Pikalo, obrambni resor pa bi po nekaterih informacijah lahko prevzel nekdanji predsednik DZ in poslanec SD Janko Veber.

Dokončne odločitve glede resorjev še ni, je dodal Židan, ki tudi o konkretnih imenih še ne želi govoriti. Obenem je poudaril, da je za SD pomembna zlasti uskladitev programa, medtem ko so kadrovska vprašanja manj pomembna in "v nobenem primeru ne bodo predmet takšnih ali drugačnih izsiljevanj".

Po Židanovem mnenju bi bilo namreč "nefer", da bi se s SMC pogajali o še kakšnem dodatnem resorju, saj so se o številu resorjev dogovorili, ko sploh še ni bilo znano, koliko strank bo v vladi. "Mi smo stranka, ki ne spreminja svojih stališč čez noč, prav tako v SD nismo tisti, ki bi ogrožali obstoj ali pa nastanek koalicije," je pristavil.

Bratuškova je razočarana

Premierka v odhodu in predsednica ZaAB Alenka Bratušek je bila sicer sinoči zelo razočarana nad odločitvijo SMC, da jih ne bodo povabili v vlado.

Kot je pojasnil Cerar, je ZaAB "povzročila neko politično nestabilnost s tem, ko je privedla do nenadnega in nepričakovanega razpada vlade". Dodaten element za odločitev sveta SMC, da ZaAB ne povabi v koalicijo, pa je tudi zelo vprašljiv postopek izbire kandidatov za evropskega komisarja, med katerimi je tudi premierka v odhodu in predsednica ZaAB Alenka Bratušek.

Kot je Bratuškova navedla v pisnem odzivu, argument, da naj bi bilo krivo njeno ime na seznamu kandidatov za evropskega komisarja, ni prepričljiv. V ZaAB so prepričani, da se bo odločitev SMC izkazala kot neodgovorna in za državo napačna.

Ob tem je Bratuškova poudarila, da je na seznamu kandidatov za evropskega komisarja tudi Karl Erjavec, prvak stranke DeSUS, ki je v vladi sodelovala doslej in bo tudi del vlade Mira Cerarja. Prav tako je na tem seznamu tudi podpredsednica SD, prav tako najverjetnejše koalicijske stranke, Tanja Fajon. V ZaAB zato menijo, da odločitev SMC v sebi goji zamero.

ZaAB ima dovolj kompetentnih ljudi, ki bi lahko še naprej pomagali državi na poti okrevanja, pa tudi najbolj soroden program s SMC, je navedla Bratuškova in dodala, da ima ZaAB jasen program, v DZ pa bo delovala v skladu z njim.

Saga o komisarju se nadaljuje

Cerar je včeraj še napovedal, da bo v primeru izvolitve za mandatarja najprej naslovil pismo na prihodnjega predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja oziroma njegov kabinet in vprašal, kako vidijo postopek izbire slovenskih kandidatov. Zanima ga, ali držijo informacije, ki jih je dobil "od ZaAB in zlasti medijev, da je dejansko potekala koordinacija med kabinetom Junckerja in Bratuškovo". Na podlagi odgovorov bodo v SMC ocenili, ali je bilo pri tem karkoli sporno, ter se ustrezno odzvali.

Po Cerarjevem mnenju namreč obstaja razlika med kandidaturo Bratuškove ter preostalih dveh, torej prvaka DeSUS Karla Erjavca in podpredsednico SD Tanjo Fajon: "Vsi vemo, tudi javnost dobro ve, da gre pri Bratuškovi za neko samokandidaturo in da sta se, kolikor vem, SD in DeSUS s tem zgolj seznanili."

Ob tem je Cerar spomnil, da so v SMC predlagali svojega kandidata, aktualnega komisarja Janeza Potočnika, a da aktualna vlada tega ni upoštevala. Potočnik je od kandidature odstopil, ker je bil "tudi sam globoko razočaran nad odločitvijo vlade", da v Bruselj pošlje seznam več kandidatov. Če bo nova vlada lahko ponovila postopek, bo treba začeti znova, a obstaja možnost, da bi znova predlagali Potočnika, je dejal Cerar.

Mramor privolil v kandidaturo

SMC je danes sporočila prvo ime za kandidata za finančnega ministra. To je Dušan Mramor, ki je sicer že bil finančni minister med letoma 2002 in 2004.

Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) menijo, da je predlagana kandidatura za finančnega ministra obetajoča.
"En sam minister, pa je lahko Nobelov nagrajenec, Slovenije v tem trenutku ne more potegniti iz krize. Je le en člen v verigi. Potrebujemo tim strokovnjakov, ki bodo med seboj delovali usklajeno. Da ne bodo na eni strani ministrstva, ki bodo povzročala vedno nove stroške, na drugi strani pa bi minister za finance rastoče stroške zapiral z novimi davki, prispevki in obremenitvami tako gospodarstva kot prebivalstva," pravi predsednik zbornice Samo Hribar Milič.

Kdo bo zasedel še preostala ministrska mesta?

Poglejmo najprej Cerarjevo stranko in njenih 8 ministrstev:

Notranje bi lahko prevzel izredni profesor na mariborski fakulteti za varnostne vede Bojan Dobovšek. Za ministrico za pravosodje se omenja mariborsko odvetnico Vesno Györkös Žnidar. Na stolček zdravstvene naj bi sedla Milojka Kolar, ki je Kebrovi reformi ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pred leti odločno nasprotovala. Potem ko jo je nadzorni svet odstavil z mesta predsednice uprave Vzajemne, pa je glavna zagovornica takšnega ukrepa. Za ministra za infrastrukturo pa naj bi bil v igri Jurij Kač, direktor družbe za razvoj infrastrukture. Gospodarski resor bi lahko prevzel Aleksander Kešeljevič, ki je pisal gospodarski del Cerarjevega programa, obrambo pa Erik Kopač.

DeSUS, ki mu Cerarjevi ponujajo 4 resorje, želi pa si jih 5, ima naslednje kandidate:

Prvak stranke Karl Erjavec ostaja zunanji minister, Gorazd Žmavc pa bo vodil Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Skoraj zagotovo so kandidati še dolgoletni vodja poslancev stranke DeSUS Franc Jurša, nekdanji zdravstveni minister Tomaž Gantar in zdaj DeSUS-ova nekdaj pa SD-jeva poslanka Julijana Bizjak Mlakar.

In na koncu še SD, ki mu Cerar ponuja 3 resorje:

Dejan Židan bi ostal na kmetijskem ministrstvu, Anja Kopač Mrak na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Kot tretji resor pa bi stranka lahko prevzela še obrambo, kjer naj bi minster postal Janko Veber ali pa javno upravo.