Na to pisanje so se najprej odzvali v Cerarjevem kabinetu, kjer so ponovili premierjeve napovedi, da bo po zaprtju zahodnobalkanske migrancijske poti Slovenija nekaj časa spremljala razvoj dogodkov. Ko bo dovolj zagotovil, da žična ograja ni več potrebna, jo bo Slovenija v večji meri odstranila, verjetno pa bo na nekaterih mestih obdržala določene dele za lažji nadzor mejnih prehodov, so pojasnili.
Cerar je v petek v Bruslju dejal, da bodo bodečo žico odstranili, ko bo treba, in jo nadomestili s panelno ograjo ali primernejšimi ovirami.
Hrvaški premier je danes v telefonskem pogovoru Cerarja obvestil, da informacije iz hrvaških medijev o obljubi odtranitve tehničnih ovir na meji v petnajstih dneh ne držijo.
Govorila sta predvsem o problematiki migracij, pri čemer sta vnovič potrdila dobro sodelovanje med državama. Strinjala sta se, da je sedaj predvsem treba nekaj časa počakati na implementacijo dogovora med EU in Turčijo glede zajezitve iregularnih migracij v EU oziroma na jasne indice, da ostane zahodnobalkanska migrantska pot za iregularne migracije zaprta tudi v bodoče.
Hrvaški zunanji minister: Razvijamo sodelovanje s Slovenijo
Hrvaški zunanji minister Miro Kovač je danes izrazil pričakovanje, da bo kmalu dosežena rešitev glede slovenske žice ob hrvaški meji. Potrdil je, da sta se premierja Hrvaške in Slovenije danes slišala po telefonu ter da obstaja vtis "pozitivnega vzdušja" v Sloveniji za sklenitev dogovora.
"Osebno menim, da bomo kmalu imeli rešitev za žično ograjo, sicer pa pustimo odločitev slovenski vladi, s katero smo v neposrednem stiku. Razvijajmo sodelovanje s Slovenijo korak po korak," je izjavil Kovač po današnjem pogovoru z estonsko kolegico Marino Kaljurand v Zagrebu.
Poudaril je, da bo v torek med obiskom v Ljubljani obravnaval stanje hrvaško-slovenskih odnosov v pogovorih s slovenskim predsednikom Borutom Pahorjem in zunanjim ministrom Karlom Erjavcem.
Vojska ima policijska pooblastila že skoraj mesec dni
Na vladi so sicer pripravili prvo poročilo o izvajanju izjemnih, policijskih pooblastil Slovenske vojske (SV) pri varovanju državne meje. K temu jih mesec po začetku izvajanja pooblastil zavezuje zakon o obrambi, vojaki pa so policijska pooblastila dobili 24. februarja. Poročilo bodo poslali odboroma DZ za obrambo in notranje zadeve.
Vsebina poročila je brez posebnosti, v njem ugotavljajo, da je sodelovanje vojakov in policistov usklajeno, delovanje mešanih patrulj pa da se je izkazalo kot zelo primerna oblika organizacije dela. Povprečno je med 24. februarjem in 18. marcem na meji v mešanih patruljah dnevno sodelovalo 113 vojakov, piše v poročilu, danes objavljenem med vladnimi gradivi v obravnavi.
Le v enem primeru se je zgodilo, da je vojak sodeloval v patrulji, ki je začasno omejila gibanje enemu človeku. Gre za primer iz 13. marca, ko je patrulja v okolici mejnega prehoda Središče ob Dravi opazila sirskega državljana. Sicer mirnega prebežnika, ki ni bežal, so legitimirali. Postopek je vodila policistka, vojak pa je pomagal.
Državni zbor je aktivacijo 37. a člena zakona o obrambi, ki vojski podeljuje omenjena pooblastila, podprl na seji 22. februarja. Že dan kasneje je bil v uradnem listu sklep tudi objavljen, veljati pa je začel 24. februarja. Vojaki lahko od takrat skupaj s policijo opozarjajo in napotujejo ljudi, jim začasno omejijo gibanje ter sodelujejo pri obvladovanju skupin in množic.
Ukrep je sicer omejen na tri mesece, a z možnostjo podaljšanja. Vlada pa mora DZ o izvajanju ukrepa poročati ne samo v mesecu po začetku, ampak tudi po prenehanju veljavnosti sklepa poslancev.
Tudi Hrvaška bo lahko uporabljala vojsko za nadzor meje
Hrvaški sabor je danes sprejel spremembe dveh zakonov, ki vladi omogočajo uporabo vojske za nadzor državne meje. Hrvaški vojaki bodo lahko ukrepali ob državni meji v izrednih primerih kot pomoč policistom. Opozicija je zakonom nasprotovala, SDP pa je napovedal vložitev zahteve za oceno ustavnosti sprejetih sprememb.
Vlada je v začetku marca predlagala saboru spremembe zakonov o nadzoru državne meje in obrambi, ki hrvaški vojski omogočajo, da v izjemnih varnostnih in humanitarnih primerih pomagajo policiji pri nadzoru meje. Takrat so opozorili, da so podobne ukrepe svojim vojakom omogočale vse države na balkanski begunski poti.
Tako bo hrvaška vlada na predlog notranjega ministra in ob podpisanem soglasju predsednice države, ki je tudi vrhovna poveljnica oboroženih sil, lahko angažirala vojake na meji v primeru, da bo potrebna pomoč policiji.
Opozicija je nasprotovala spremembam s trditvami, da hrvaška ustava jasno določa, kdaj lahko hrvaške oborožene sile pomagajo policiji. Gre za vojno ali neposredno ogroženost države ter velike naravne nesreče.
Med drugim so ocenili, da gre za nepotrebno in protiustavno militarizacijo družbe, posebej v času, ko se je begunska kriza nekoliko pomirila.
Socialdemokrati so napovedali, da bodo od ustavnega sodišča zahtevali oceno ustavnosti, ker menijo, da so spremembe sporne iz postopkovnih in materialnih razlogov.
Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je po začetku prihoda velikega števila beguncev na Hrvaško lansko jesen večkrat zahtevala od prejšnje levosredinske vlade, ki jo je vodila SDP, naj pošlje vojake na zeleno mejo s Srbijo zaradi preprečevanja vstopa beguncem in migrantom na Hrvaško. Podobno je zahteval tudi takrat opozicijski HDZ, ki je po prihodu na oblast zdaj to tudi uveljavil.
KOMENTARJI (59)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.