Proračun: največ dodatnih sredstev bo prihodnje leto šlo za zdravstvo

Vlada je na današnji seji na Brdu pri Kranju sprejela izhodišča za pripravo sprememb proračuna 2018 in 2019 ter razrez proračunskih odhodkov po predlagateljih finančnih načrtov. Premier Miro Cerar je med prioritetnimi področji naštel znanost, zdravstvo, varnost in infrastrukturo. Dodal je, da so vsi resorji dobili dovolj sredstev, da izvedejo ključne projekte. Po besedah ministrice Mateje Vraničar Ermanove bo vlada DZ predlagala še spremembo večletnega okvira, in sicer povečanje maksimalnega obsega odhodkov za 50 milijonov evrov.

Cerar je po seji vlade na Brdu pri Kranju pojasnil, da so ministri v okviru izhodišč za pripravo proračunskih dokumentov zastavili prioritetna področja. "Vsa so pomembna, nobeno ni zanemarjeno, a prioritete morajo biti," je dodal.

Več sredstev bo po njegovih besedah namenjeno znanosti, ki je gonilo razvoja in daje največ izzivov, elana in kreativnosti mladim.

Druga prioriteta je zdravstvo, zato bodo zdravstvenemu ministrstvu namenjena dodatna proračunska sredstva za nadaljevanje izvajanja sprememb, med drugim skrajševanju čakalnih vrst. Ministrstvu za zdravje bo v letu 2018 po besedah Vraničar Ermanove namenjenih 166,5 milijona evrov.

Premier je izpostavil tudi področje varnosti, saj se je stanje v Slovenski vojski zelo poslabšalo. "Zaradi lastne varnosti, pa tudi zaradi drugih dejavnikov, kot je naše članstvo v Natu, zagotavljamo dodatna sredstva za vojsko, pri čemer pričakujem, da bo ministrstvo za obrambo zagotovilo, da gre velik del teh sredstev v razvoj in modernizacijo in tisto, kar bo okrepilo našo obrambno sposobnost navzven," je pojasnil Cerar.

Dodaten delež namenjamo tudi delovanju policije, saj gre še za poseben vidik varnosti, ki smo mu priča vsak dan, ko spremljamo poročanja o terorizmu in drugih vrstah ogroženosti v Evropi in širše, je dodal.

Poleg omenjenih je med prioritetnimi nalogami še infrastruktura, ki je po Cerarjevih besedah potrebna za razvoj gospodarstva, pa tudi za omogočanje dobrih komunikacij v državi. Med infrastrukturnimi projekti se je premier dotaknil drugega tira, ki ga je označil za projekt za razvoj Slovenije. Izrazil je upanje, da bodo volivci razumeli pomen projekta in ga podprli na referendumu.

"Proračun je uravnotežen, vsi resorji so dobili dovolj, da izvedejo ključne projekte," je dejal Cerar. "Seveda bi si vsi želeli še več, a se moramo gibati v javnofinančnem okviru, katerega varuh je vlada na čelu s finančnim ministrstvom," je dodal.

Vraničar Ermanova je pojasnila, da je vlada pri pripravi razreza izhajala iz sprejetega proračuna za leto 2018, ocene realizacije letošnjega proračuna in ciljev, ki so si jih zadali s programom stabilnosti ter odlokom o večletnem okviru za proračunsko načrtovanje.

Po polletni realizaciji letošnjega proračuna in oceni prihodkov do konca leta so ocenili, da 100-odstotna kompenzacija višjih odhodkov na porabi evropskih sredstev z nižjimi odhodki na domačih sredstvih ni potrebna, je pojasnila. Dejala je, da je vlada zato odločila, da se skupaj s proračunom DZ predlaga sprememba večletnega okvira, in sicer da se maksimalni obseg odhodkov za državni proračun poveča za 50 milijonov evrov.

To sicer po ministričinih besedah še vedno pomeni, da bodo na integralnih odhodkih izvajali nadaljnjo javno finančno konsolidacijo, ker jih bodo znižali glede na sprejeti proračun.

Za leto 2018 sicer vlada načrtuje odhodke v višini 9,625 milijarde evrov, za leto 2019 pa 9,697 milijarde evrov. "To nam omogoča, da ostanemo na poti postopnega uravnoteženja javnih financ v državi in pa spoštujemo zavezo glede doseganja srednjeročnega fiskalnega cilja," je poudarila ministrica.

Prihodnje leto 58 milijonov evrov več za zdravstvene storitve

Na proračunska srestva, namenjena zdravstvo, se je odzvala tudi ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, ki je s proračunom zmerno zadovoljna. V prihodnjem letu bo 58 milijonov evrov več za zdravstvene storitve, želi pa si več sredstev za naložbe.

Kolar Celarčeva je novinarjem dejala, da so z dodatnimi pogajanji uspeli realizirati vse zaveze na področju zdravstva. Tako bo v prihodnjem letu v okviru proračuna namenjenih dodatnih 18 milijonov evrov za skrajševanje čakalnih dob ter variabilno nagrajevanje zdravstvenega kadra. Poleg tega je zagotovljenih 40 milijonov evrov za prenos izdatkov, ki niso zdravstvene storitve, iz zdravstvene blagajne blagajne na državni proračun.

Tako bo po ministričinih besedah prihodnje leto skupaj namenjenih 58 milijonov evrov več za zdravstvene storitve in za skrajševanje čakalnih dob. Poleg tega so zagotovili sredstva za nadaljevanje izvajanj naložb, predvsem za diagnostično-terapevtski servis v UKC Ljubljana oz. novo urgenco in izgradnjo oddelka za invalidno mladino in rehabilitacijo Stara Gora.

V zadnjih letih so se sredstva v proračunu ministrstva za zdravje bistveno povečala. Še v letu 2016 so na ministrstvu razpolagali z dobrimi 82 milijoni evrov, letos imajo na voljo 94,4 milijona evrov. Za prihodnje leto je bilo predvidenih slabih 100 milijonov evrov, a so jih na današnji seji povišali za 66,5 milijona evrov na 166,5 milijona. Za leto 2019 pa je predvideno, da bo ministrstvo razpolagalo s 158,2 milijona evrov.

Kolar Celarčeva pravi, da so zdajšnje težave posledica neselektivnih varčevalnih ukrepov v času krize

V prihodnjem tednu se bosta ministrici sestali še na temo reševanja finančnega stanja javnih zdravstvenih zavodov. Vraničar Ermanova je dejala, da zagovarja princip, po katerem se težave določijo, ovrednotijo in postopno rešujejo. "Ne morem zagovarjati tega, da se problemi, ki so se kopičili in prikrivali tudi po desetletje in več, predložijo v reševanje naenkrat," je dejala in dodala, da upa, da bosta s Kolar Celarčevo našli ustrezno rešitev.

Kolar Celarčeva pa je pojasnila, da bo prihodnji teden v obravnavo vladi predložila analizo zdravstva po finančni krizi. Opozorila je, da so današnje finančne težave javnih zdravstvenih zavodov posledica neselektivnih varčevalnih ukrepov v času krize, tako nižanja cen zdravstvenih storitev kot tudi neplačevanja opravljenih storitev. Tako se danes v Sloveniji za zdravstvo na prebivalca glede na kupno moč porabi 700 evrov manj, kot je povprečje EU, je dodala.

Poudarila je, da se cel mandat ukvarjajo s tem, kako bi še privarčevali določena sredstva v zdravstvu. Pri tem je med drugim omenila pripravo standardov in normativov, skupna javna naročila, nižanje cen zdravil, v zaključni fazi so tudi številni tehnično-strokovni standardi.

A če ne bo dodatnih ukrepov, se lahko zgodi, da bo v javnih zdravstvenih zavodih ob koncu leta dodatnih 70 milijonov izgube ter tudi, da bo do 200 milijonov evrov neplačanih obveznosti.