Cerar po srečanju s predsedniki in zunanjim ministrom: 'Če bo mejna črta spoštovana, incidentov ni pričakovati'

Premier Miro Cerar je danes na delovno srečanje povabil predsednike republike, državnega zbora in državnega sveta ter ministra za zunanje zadeve Karla Erjavca, da bi jih seznanil z aktivnostmi za implementacijo arbitražne odločbe. Ta se bo začela 30. decembra, je dejal Cerar. Dodal je, da so predsedniki podprli vladne aktivnosti.

Kot je povedal Cerar na novinarski konferenci po srečanju s predsednikom republike Borutom Pahorjem, predsednikom DZ Milanom Brglezom in predsednikom DS Alojzom Kovšco, je predsednike seznanil s pogovori med nedavnim obiskom v Zagrebu, v katerih je "dosledno vztrajal, da se moramo dogovoriti o implementaciji arbitražne odločbe, od katere Slovenija ne odstopa".

"Seznanil sem jih, da je vlada pripravljena na implementacijo in je sprejela vse potrebne akte ter jih predlagala državnemu zboru, da je pripravil potrebno zakonodajo za implementacijo arbitražne odločbe, ki se začne po 29. decembru," je dodal. Ob tem je ponovil stališče, da je implementacija arbitražne razsodbe mednarodna obveznost Slovenije in Hrvaške in "ni nekaj, o čemer bi se lahko odločali, ali bomo ali ne bomo, ampak to moramo udejanjiti". Ob tem je še enkrat zatrdil, da Slovenija ni in ne bo spodbujala incidentov ob meji in enako pričakuje od Hrvaške. "Če bo mejna črta spoštovana, incidentov ni pričakovati," je še dodal.

Cerar pričakuje, da bo na Hrvaškem čim prej prevladalo spoznanje, da morajo ravnati podobno kot Slovenija, pri čemer gre predvsem za vprašanje kopenskega dela meje, kjer je treba mejo v naravi natančno določiti, in sicer v določeni meri sporazumno. Pri tem je potrebno sodelovanje obeh držav, zato bo potrebna ustanovitev mešane komisije, je pojasnil.

Na Trdinovem vrhu je Slovenija v dogovoru s Hrvaško pripravljena na korekten način izvršiti primopredajo vojaškega objekta, ko se bodo o tem ustrezno dogovorili. "A to predpostavlja, da bomo s Hrvaško sklenili sporazum o komisiji in mejo na kopnem določili v sodelovanju, v okviru arbitražne odločbe," je povedal Cerar in dodal, da za zdaj ta objekt ostaja v posesti Slovenije.

'Jasno je, kaj pripada nam in kaj Hrvaški'

Ob vprašanju nadaljnjega dialoga s Hrvaško je Cerar spomnil, da je bil njegov obisk v Zagrebu namenjen temu, da še zadnjič poskuša Andreja Plenkovića prepričati, da je nujno doseči sporazum o implementaciji arbitražne odločbe.

Če bo Hrvaška še vedno vztrajala, da se ne bo dogovorila o implementaciji, dialog o tem ne bo mogoč in v tem primeru "bomo obveščali Evropsko komisijo in mednarodne forume, sami pa implementirali arbitražno določbo", je napovedal.

Po Cerarjevem mnenju je zdaj popolnoma jasno, kaj pripada Hrvaški in kaj Sloveniji, spoštovati je treba civilizacijske norme, med katere sodi tudi spoštovanje mednarodnopravnih zavez. "Če bi imel Plenković v mislih karkoli drugega, bi to bilo zoper civilizacijske standarde in dobre sosedske odnose," je poudaril Cerar, ki ne verjame, da bi bila ta pot sprejemljiva za kogar koli v Evropi.

Tako tudi od Evropske komisije pričakuje, da bo dosledno vztrajala pri podpori implementacije arbitražne odločbe ter da bo podpredsednik komisije Frans Timmermans v stiku z obema predsednikoma vlad. Po Cerarjevih ocenah je pomembno, da Timmermans na začetku leta predstavi svoje videnje poti, po kateri bomo prišli do implementacije. Ta načrt tudi pripravlja, je povedal.

Po njegovih navedbah se bo implementacija arbitražne odločbe začela s 30. decembrom, ko se bo aktivirala zakonodaja, ki so jo sprejeli, evidentirana bo državna meja in z njo usklajene evidence, med drugim zemljiška knjiga. Veljati bodo začeli tudi podzakonski akti in vsi pristojni organi bodo usklajeno pripravljeni na izvajanje arbitražne odločbe.

Glede ravnanja slovenskih ribičev je Cerar še povedal, da je treba predvsem jasno vedeti, kaj je slovensko morje, kaj notranje vode in kaj teritorialno morje, kar pa jasno določa arbitražna odločba, iz katere bo treba izhajati. Po njegovih besedah obstaja režim ribarjenja, in pristojna ministrstva bodo morala ugotoviti, ali so potrebne posebne dovolilnice ali ne.

Erjavec pričakuje vložitev tožbe proti Hrvaški spomladi

Zunanji minister Erjavec je po srečanju napovedal, da bo Slovenija v primeru nespoštovanja arbitražne odločbe o slovensko-hrvaški meji predvidoma spomladi proti Hrvaški vložila tožbo na Sodišču EU.

Na vprašanje, ali bi v tožbo šla Slovenija sama ali bi to morda prevzela Evropska komisija, pa je spomnil, da sta po pogodbi o delovanju EU dve možnosti. Na podlagi 258. člena toži Evropska komisija eno od držav članic, po 259. členu pogodbe pa država članica obvesti komisijo o vložitvi tožbe, ki jo komisija preuči. Če oceni, da se je kršilo pravo EU, lahko sama prevzame in opravi mediacijo za spoštovanje prava EU.

Če dogovora ne bo, Evropska komisija sama nadaljuje tožbo, ki jo predlaga ena od držav članic EU. Lahko pa tudi prepusti državi, da sama vodi tožbo pred Sodiščem EU v Luksemburgu, je pojasnil Erjavec in dodal, da postopek traja od tri do štiri mesece. Zato "mi predvidevamo, da bi lahko prišlo do vložitve tožbe v spomladanskem času", je dejal.

Ponovil je, da bo po 29. decembru, "ko prihajamo v fazo dejanske implementacije odločbe", vsaka kršitev arbitražne odločbe pomenila tudi kršitev mednarodnega prava in prava EU. "To bodo pravna dejstva, ki bodo pomembna zlasti za uporabo pravnih sredstev," je dodal.

Operativno pa se bodo krepile službe, ki so pristojne za opravljanje nadzora nad državno mejo ter pristojnih organov.

Glede opozoril hrvaškega premierja Andreja Plenkovića, da se nobena razsodba ne more uveljaviti enostransko in da bo Hrvaška branila svoje ozemlje, je dejal, da "od Plenkovića pričakujejo, da se bo vzdržal vseh ravnanj, ki bi bila v nasprotju z mednarodnim pravom in pravom EU". Pričakujejo tudi, da se bo vzdržal incidentov.

"Hrvaška kot članica EU in Nata, želi pa tudi v OECD, bo pač primorana spoštovati arbitražno razsodbo, ker je to del mednarodnega prava in prava EU," je še dejal Erjavec.