Hrvaška v Piranskem zalivu nadaljuje s provokacijami, Cerar se izogiba konkretnim odgovorom

Hrvaška še naprej nadaljuje s provokacijami v Piranskem zalivu. Slovenska policija je v soboto zabeležila kar dva vplutja hrvaških policijskih čolnov v slovensko morje, na kar so Hrvate znova opozorili.

Samo v prvem tednu od arbitražne razsodbe je slovenska policija zabeležila 32 mejnih incidentov, v katerih je bilo udeleženih 44 hrvaških plovil, tako policije kot ribiških čolnov, so poročali v oddaji 24UR.

In to ob dejstvu, opozarjajo slovenski ribiči, da rib v Piranskem zalivu praktično ni. "Jaz mislim, da so to provokacije. Ker če bi bil izlov na tem področju, potem bi lovili tudi mi," je ob tem dejal eden od slovenskih ribičev Silvano Radin.

Tudi sestanek Cerar - Plenkovič več kot očitno ni prinesel nobene rešitve. Premier Miro Cerar se medtem spretno izogiba odgovorom, ali utegne Slovenija zaradi tega blokirati hrvaški vstop v schengensko območje. V pogovoru za nedeljsko izdajo hrvaškega časnika Večernji list je zavrnil možnost, da bi bila Slovenija pripravljena na modifikacijo arbitražne sodbe o meji s Hrvaško.

Po Cerarjevem mnenju spor o meji med državama ne obstaja več. "Rešen je. Zdaj moramo uresničiti odločitev arbitražnega sodišča. Slovenija je to pripravljena storiti v skladu s predpisanimi roki," je izjavil.

Poudaril je, da bo implementacija arbitražne sodbe, ki ureja tako pomembno vprašanje, kot je meja, najboljši temelj za gradnjo odnosov med Slovenijo in Hrvaško na preostalih področjih, ki ju povezujejo.

Kot je povedal, je "zdaj trenutek" za dogovor o uveljavitvi sodbe, ki je "obvezujoča za obe strani in se o tem ni mogoče pogajati". Pustil je možnost dogovora v okviru sodbe, da bi našli rešitve za primere ljudi ob meji, ki jim mejna črta deli hiše in dvorišča.

Cerar je povedal, da med Slovenijo in Hrvaško manjka medsebojnega zaupanja, a ima občutek, da sta se obe vladi pripravljeni truditi za izboljšanje. "Priznavanje sodbe bi bistveno olajšalo reševanje ostalih odprtih vprašanj. Zato se je treba najprej lotiti tega. Na splošno imamo dobre odnose in na teh temeljih je treba graditi dalje," je dejal.

Namen ni selitev prebivalcev, temveč pomoč države tistim, ki bi jo želeli

Pozdravil je vsako pomoč pri uveljavitvi sodbe, vključno s posredovanjem, ki ga je ponudila Evropska komisija. "Vendar bi pred tem morali vsaj poskusiti pokazati zrelost in dokazati, da se Slovenija in Hrvaška lahko sami zmenita o implementaciji," je izjavil.

Pojasnil je tudi svojo izjavo o "humani preselitvi" prebivalstva, ki živi ob meji. Povedal je, da ni namen, da bi ljudi preselili, temveč da bi država pomagala tistim, ki bi se za to odločili, potem ko je arbitražna sodba vplivala na njihovo življenje.

Ocenil je, da se nobena država ni opredelila za podporo Sloveniji ali Hrvaški, temveč so na strani mednarodnega prava. Prav tako nobena država ne trdi, da arbitražna sodba ni veljavna.

Na ponovljeno vprašanje, ali je Slovenija pripravljena vložiti veto na hrvaški vstop v schengensko območje, če Zagreb ne bo uveljavil sodbe, je Cerar odgovoril, da "verjame v moč dialoga in zrelost obeh držav, da bosta vedeli, kako uveljaviti sodbo v razumnem roku".