Predsednik Evropskega parlamenta Pat Cox, ki je prispel v Slovenijo po zaprtju volišč na referendumih o vstopu države v Evropsko unijo in zvezo Nato, je povedal, da je odbor za zunanjo politiko Evropskega parlamenta minuli teden z veliko večino dal soglasje k vstopu desetih kandidatk - tudi Slovenije - v Evropsko unijo: "Menim, da bo podobno prepričljivo soglasje k pristopni pogodbi dal tudi plenum 9. aprila v Strasbourgu. Sicer še obstajajo nekatera odprta vprašanja, povezana s proračunom, o katerih sem se pred dnevi pogovarjal z grškim premierom Kostasom Simitisom in predsednikom Evropske komisije Romanom Prodijem in upam, da jih bomo kmalu rešili." To je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani med drugim poudaril predsednik Evropskega parlamenta Pat Cox.
Cox se je že srečal z z gostiteljem, predsednikom DZ Borutom Pahorjem, premierom Antonom Ropom, z ministrom za evropske zadeve Janezom Potočnikom, predsednikom republike Janezom Drnovškom in s člani parlamentarne komisije za evropske zadeve in odbora DZ za zunanjo politiko. Obisk je Cox sklenil z nagovorom poslancem državnega zbora ter s predavanjem na temo Kakšna je prihodnost Slovenije v EU na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani.
Maja bo Slovenija začela sodelovati v delu vseh evropskih institucij
Cox in Pahor sta se v pogovorih dotaknila tudi prihodnosti; po podpisu pristopne pogodbe 16. aprila v Atenah bo namreč Slovenija kot opazovalka začela sodelovati v delu vseh evropskih institucij. Tako bo od maja letos v Evropskem parlamentu sedelo sedem slovenskih poslancev.
Komisija državnega zbora za evropske zadeve (KEZ) je na današnji seji med drugim predlagala imena štirih od skupaj sedmih poslancev DZ, ki bodo od maja letos v Evropskem parlamentu kot opazovalci zastopali Slovenijo.
KEZ predlaga, da bi bili v delegaciji poslanci Alojz Peterle (NSi), Miha Brejc (SDS), Feri Horvat (ZLSD), Janez Podobnik (SLS), Roman Jakič (LDS), Jelko Kacin in Ljubo Germič. Kandidate mora potrditi še kolegij predsednika DZ, ki naj bi to storil ta petek.
Predsednik DZ je pojasnil, da bo omenjena sedmerica - opazovalci bodo v svojih nastopih in odločitvah suvereni in bodo delovali v okviru svoje evropske poslanske skupine - obdržala tudi poslanski status v DZ, "upoštevaje okoliščino, da bodo z delom v Evropskem parlamentu bolj zadržani. Pomembno je, da bo delo dobro opravljeno in tudi mi že pripravljamo strokovno pomoč za to," je pristavil Pahor.
Kot je še dodal Pahor, v slovenskem parlamentu že od lanskega leta poteka razprava o organizaciji dela v DZ po podpisu pristopne pogodbe. "Ena od rešitev je tudi začetek postopka za ustanovitev velikega odbora za evropske zadeve", pri čemer se Slovenija zgleduje po izkušnjah nekaterih članic unije v smislu zagotavljanja aktivne vloge nacionalnega parlamenta v procesu sprejemanja evropskih zadev, kjer bo imela vlada v prihodnje močnejšo vlogo. "Gremo po poti skandinavskega modela, ki zagotavlja, da se o evropskih vprašanjih intenzivno razpravlja v parlamentu," je pojasnil Pahor.
Cox govoril tudi o vojni v Iraku
Cox je menil, da se je parlament iz primera Iraka naučil že veliko, te lekcije pa bo moč upoštevati v nadaljnjih razpravah o iraškem vprašanju. "Gre za jasen nauk, da moramo v Evropi tesno sodelovati, če želimo zagotoviti bolj koherentno vizijo in uspešno ter učinkovito skupno zunanjo politiko. Delitve znotraj unije namreč zmanjšujejo sposobnost predstavljanja argumentov EU na mednarodni ravni," je med drugim poudaril Cox. Obenem je tudi izrazil željo evropskih poslancev, da bi se človekoljubna pomoč in projekti obnove Iraka po vojni zagotavljali znotraj multilateralnega okvira, "če je le mogoče, pod okriljem Združenih narodov".
