Črne gradnje v Sloveniji: zgodba, ki se nikoli ne konča

Problematika črnih gradenj v Sloveniji je v zadnjih dneh bolj aktualna kot po navadi, a vsekakor ne gre za nov problem. O črnih gradnjah, ki "krasijo" našo državo, se govori že vrsto let in občutek v javnosti je, da se pravzaprav nič ne spremeni.

Inšpektorat RS za promet, energetiko in prostor (IRSPEP) ne vodi evidence nelegalnih gradenj v Sloveniji, a dovolj zgovorne so že številke o tem, koliko prijav dobijo gradbeni inšpektorji. V letu 2011 je gradbena inšpekcija prejela 3851 prijav, lani pa do 1. decembra 4079 prijav. Že dlje časa se gradbena inšpekcija spopada z velikim številom zahtev in drugih vlog pravnih in fizičnih oseb ter tudi z odprtimi inšpekcijskimi zadevami in nerealiziranimi izvršilnimi postopki.

Maja lani je IRSPEP v okviru reorganizacije dela gradbene inšpekcije opravil popis vseh odprtih inšpekcijskih zadev. 30. junija lani je bilo v sistemu zavedenih 10.269 zadev v reševanju, med temi pa je bilo 4.893 zadev, v katerih je bila izdana inšpekcijska odločba. Pravnomočni sklep o dovolitvi izvršbe je bil izdan v 1.635 zadevah. "Med temi zadevami so zadeve, pri katerih je potrebna odstranitev objekta, uskladitev gradnje z že izdanimi upravnimi dovoljenji, sanacija ali odstranitev nevarnih gradenj in odprava drugih nepravilnosti," so razložili na IRSPEP.

Slovenija ima 73 gradbenih inšpektorjev. Ti so lani uvedli približno 3400 inšpekcijskih postopkov glede različnih kršitev predpisov o gradnji, tudi glede nelegalnih gradenj. Gradbeni inšpektorji so lani opravili 12.511 inšpekcijskih pregledov in zaslišanj, zaradi ugotovljenih kršitev pa izdali 1527 odločb. Od tega je bilo odločb glede črne gradnje 948. Največ inšpekcijskih odločb zaradi nelegalne gradnje je bilo lani izdanih glede manj zahtevnih nestanovanjskih stavb.

Zakaj sploh imamo toliko črnih gradenj?

Na IRSPEP so ocenili, da je povečano število črnih gradenj povezano predvsem z restriktivno prostorsko politiko, zanimivimi prostori za gradnjo, dolgotrajnimi in zapletenimi inšpekcijskimi postopki in tudi s kadrovsko podhranjenostjo gradbene inšpekcije.

Nemogoče je voditi vse inšpekcijske postopke na področju gradbene inšpekcije istočasno in v zakonsko predpisanih rokih, pravijo na IRSPEP. Dodali so, da je tudi fizično nemogoče zagotoviti ažurno obravnavo vseh prijav, ki jih inšpektorat prejme na področju gradbene inšpekcije.

Zavedajo se, da so zaostanki resni, vendar pravijo, da bo brez spremembe zakonodaje in kadrovske okrepitve gradbene inšpekcije skoraj nemogoče ažurno obravnavati prijave ter voditi inšpekcijske in izvršilne postopke.