'Da bi prijeli kriminalce, moramo slediti denarju'

Ujeli smo jo le nekaj minut, preden je stopila za govorniški oder policijske akademije v Tacnu, kjer so slovesno obeležili 20-letno članstvo Slovenije v Europolu. Da z agencijo vzorno sodelujemo tako na strateški kot na operativni ravni, nas je pohvalila ob tokratnem že četrtem obisku naše dežele. 

Catherine De Bolle, belgijska pravnica, nekdanja generalna komisarka belgijske zvezne policije in sedanja izvršna direktorica Europola je znana po svoji predanosti krepitvi mednarodnega sodelovanja v boju proti organiziranemu kriminalu, terorizmu in kibernetskim grožnjam ter spodbujanju varnosti v Evropi. Ko je maja 2018 prevzela vlogo vodje Europola, je postala prva ženska na tem položaju. "Najpomembnejši cilj, ki sem si ga zadala, je bil, da bi agencija postala bolj operativna in bi državam članicam resnično pomagala v boju s kriminalom," pripoveduje danes, šest let pozneje. Pa ji je uspelo? 

'Naši domovi postajajo nevarnejši od naših ulic' 

Med največjimi izzivi, s katerimi se agencija trenutno sooča pri pregonu kriminala, De Bolleova izpostavi digitalno okolje, v katerem morajo organi pregona delovati. "Posnetki spolne zlorabe otrok se v takšnem okolju hitro širijo in to je zelo zaskrbljujoče. Ko kot družba nismo sposobni zaščititi najbolj ranljivih, imamo težavo," opozori. 

Veliko je tudi zlorabe komunikacijskih sistemov, ko gre za šifriranje sporočil (end-to-end encryption). "Šifriranje sporočil pomaga kriminalcem, nam pa zelo otežuje življenje. Celo po zakoniti poti imamo veliko težav pri dostopu do informacij v sistemu, kar je zame nesprejemljivo. Zato se moramo osredotočiti na ponudnike komunikacijskih orodij – tudi oni morajo prevzeti del odgovornosti in zagotoviti, da komunikacijska omrežja ostanejo varna za nas in naše otroke. Enako, kot če bi kupovali avto – želimo biti prepričani, da nas bo na varen način pripeljal od točke A do točke B." 

De Bolleova je pred kratkim javno povedala, da naši domovi postajajo nevarnejši od naših ulic, saj se kriminal seli na splet. To ni problem Policije, gre za problem družbe, nam pojasni. "Za varnost naših državljanov potrebujemo varno digitalno okolje in tukaj govorim o družbeni odgovornosti. Problematični so nekateri ponudniki spletnih storitev, ki ne jemljejo resno svoje vloge pri preprečevanju nelegalne vsebine v šifriranem okolju. Če kot ponudnik spletnih storitev ustvarite nekaj, kar zagotavlja komunikacijsko orodje, ne pa tudi jamstva, da je le-to varno, potem to dejansko prinaša nevarnost v našo hišo. Ne moremo biti več prepričani, da so naši otroci varni, ko vstopajo v digitalni svet, saj ne vemo, kaj se tam dogaja." 

Še en izziv za Europol so kriminalne združbe, ki destabilizirajo demokracijo in spodkopavajo pravno državo. "Kriminalne združbe so zelo fleksibilne. Ves čas se prilagajajo, iščejo nove priložnosti, poleg tega ne poznajo meja. Znotraj Evropske unije obstajajo ljudje različnih narodnosti, ki se združijo v eno združbo in delujejo na različnih področjih kriminala. Moramo jih ustaviti, ker so uničevalni, hočejo vplivati na politiko, imeti moč v družbi, se infiltrirati v legalne poslovne strukture ... Gre za korupcijo, legalne posle uporabljajo za opravljanje svojih nelegalnih poslov in to je velik problem." 

De Bolleova med trenutnimi izzivi izpostavi še nezakonite migracije, tihotapljenje migrantov, trgovino z ljudmi. "Kriminalne združbe izkoristijo sanje ljudi po boljšem življenju, jih prepričajo v to, da jim plačajo pot v Evropo, nato pa jih z veliko nasilja pripeljejo v regijo in jih povsem razčlovečijo."

'Če kriminalcem vzameš denar, bodo imeli težavo' 

In kako se Europol in njegovi evropski partnerji borijo z vsemi temi grožnjami? Največje spremembe, ki jih je uvedla De Bolleova, so bile povezane z novimi grožnjami. Leta 2020, na primer, je ustanovila Center za gospodarski in finančni kriminal. "Posvetovala sem se z vsemi direktorji policij v državah članicah in se prepričala, da smo na pravi poti, ker resnično verjamem v to, da moraš, ko sprožiš preiskavo, iti za denarjem. Če kriminalcem vzameš denar, bodo imeli težavo. V nasprotnem primeru denar ostane pri njih in ga bodo, tudi če so v zaporu in tudi, če je del njihovega premoženja zasežen, imeli na razpolago, ko pridejo ven, da bodo lahko nadaljevali s svojim poslom. Zato je sledenje denarju zame zelo pomembno." 

Ker živimo v digitalnem svetu in mora policija znati preiskovati v njem, so oblikovali tudi Laboratorij za inovacije. "Zanima nas, kako tehnološki razvoj vpliva na kriminalce in kako na organe pregona. Smo v vlogi opazovalca, gledamo po vsem svetu – kakšne so možnosti, kako se stvari razvijajo? Da bi zagotovili razumevanje tehnološkega okolja in orodij, ki jih policija lahko uporablja, organiziramo delavnice, na primer za ChatGPT in umetno inteligenco, s strokovnjaki iz držav članic, akademiki, posamezniki iz zasebnega sektorja, z ljudmi iz Europola. Razglabljamo o orodju – kaj nam ponuja? Kako ga lahko kriminalci zlorabijo in kako lahko koristi nam?" našteva. 

Vzpostavili so tudi Enoto za droge. "Več kot polovica kriminalnih združb na področju drog je še vedno aktivnih, torej gre za zelo cvetoč posel. Storili smo korak naprej in poskrbeli za to, da imamo vpogled v to, kako so kriminalne združbe organizirane, da se bomo lahko borili proti njim. Oblikovali smo operativne delovne skupine, sestavljene iz preiskovalcev iz držav članic skupaj in Europolovih strokovnjakov, ki ugotavljajo, kako se lahko lotimo največjih kriminalnih združb v Evropski uniji, ter jim zasežemo denar in orožje." 

Delamo torej korake v pravo smer, postajamo vse boljši, je prepričana naša sogovornica. V zadnjem času beležijo veliko uspehov, zlasti na kibernetskem področju. "Med njimi je na primer razbitje LockBita, ki je kriminalcem ponujal veliko možnosti. Imeli smo tudi veliko uspehov v primerih izsiljevalskega programiranja, pa spolne zlorabe otrok," našteva. Pred mesecem dni so razbili veliko mrežo prevarantskih klicnih centrov v Evropi, v katerih so opravili na tisoče klicev, s katerimi so poskušali ogoljufati ljudi. 

Od februarja letos znotraj Evropske unije velja Akt o digitalnih storitvah, prva digitalna ureditev na svetu, v skladu katero so digitalna podjetja po vsej EU odgovorna za vsebine, objavljene na njihovih platformah. "Obveznost ponudnikov spletnih storitev je, da teroristične vsebine s spleta odstranijo v 24 urah. A samo represija ne bo pomagala, potrebujemo preventivo. To je tudi odgovornost tistih, ki storitve izvajajo, kjer pa v tem trenutku ne vidim veliko angažiranosti. Določeni spletni ponudniki sodelujejo z organi pregona in te stvari jemljejo resno, so pa tudi taki, ki izhajajo iz ideje kot poslovneži – naredim napravo, ponudim možnost komuniciranja, vse ostalo pa je na uporabnikih. Življenje ni tako enostavno, tudi poslovneži nosijo družbeno odgovornost," še enkrat poudari.

Pogled v prihodnost: v kaj bo usmerila svoje napore? 

V naslednjih dveh letih svojega mandata si bo zato De Bolleova prizadevala, da vzpostavi dialog s ponudniki spletnih storitev in prepreči to, da bi organi pregona tavali v temi in ostajali brez dostopa do podatkov. 

"Zelo pomembno mi je tudi doseči cilj, da hkrati s kazensko steče tudi finančna preiskava, da torej sledimo denarnemu toku, ki je v preiskavah zelo pomemben." 

De Bolleova si želi tudi vzpostaviti sodelovanje s podobno mislečimi državami in Europol narediti še bolj profesionalen. "Pred 20 leti je Slovenija postala del družine Europola. Motivacija je bilo sodelovanje in skupno delo. To smo dosegli. Slovenija je dober primer na tem področju, želim pa si, da bi to dosegli tudi z državami zunaj Evropske unije," zaključi.