Dobrodelne organizacije oprostili nepremičninskega davka

Poslanci opozicije so si za razpravo o svojih predlogih, v katerih so nasprotovali praktično vsaki določbi zakona, vzeli čas, kar je z vse bolj pozno uro, vse bolj jezilo njihove koalicijske kolege, v razpravni dvorani je bilo zato precej nemirno, letele so pikre opazke.

Največ časa so porabili za razpravo o o stopnjah davka za posamezno vrsto nepremičnin, zgrešene Gursove ocene, primernost višine davka za kmetijstvo, gospodarstvo, lokalne skupnosti in velike družine.

A medtem ko so opozicijski poslanci razpravljali, so koalicijski večinoma le glasovali, predlogi opozicije pa so padali eden pa drugim.

V osnutku zakona tako ostajajo zapisane stopnje davka, kot jih je predvidela vlada. Za stanovanjske nepremičnine je na primer predvidena obdavčitev v višini 0,15 odstotka posplošene tržne vrednosti nepremičnine, ki je bila ugotovljena z množičnim vrednotenjem nepremičnin.

Stanovanja, v katerih lastniki ne bivajo, bodo obdavčena po nekajkrat višji stopnji, a še vedno nižji, kot je predvidena za poslovne in industrijske objekte.

So se pa poslanci zedinili glede obdavčitve humanitarnih organizacij. Soglasno so sprejeli dopolnilo SLS, s katerim bodo te organizacije plačila davka na nepremičnine oproščene.

Kot so poudarjali v SLS, je nesprejemljivo, da bi morale te organizacije plačevati davek na nepremičnine iz sredstev, ki jih sicer namenjajo za humanitarno pomoč.

Prepričani so, da bo davčna uprava lahko brez težav preverila, ali je lastnik nepremičnine humanitarna organizacija, s čimer se bo omejila možnost zlorab. Ustrezen razvid teh organizacij se namreč vodi pri ministrstvih, pristojnih za socialo in za zdravstveno varstvo.

Ni pa opoziciji uspelo doseči, da bi se plačila davka na nepremičnine oprostilo tudi kmetijska zemljišča in nepremičnine za javno rabo.

Davek na nepremičnine naj bi nadomestil nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, davek od premoženja, pristojbino za vzdrževanje gozdih cest ter davek na nepremičnine večje vrednosti. Skupni letni prilivi so ocenjeni na okoli 400 milijonov evrov, po 200 milijonov evrov za državo in občine.

Po nepremičninskem davku še proračun

Po zakonu o davku na nepremičnine pa poslance čaka še ena izjemno pomembna tema - odločanje o sprejetju proračunov za prihodnji dve leti.

Ker je proračun najpomembnejši dokument vsake vlade in izraz njene politike na vseh področjih, bo premierka Alenka Bratušek na sprejetje proračuna za leto 2014 vezala zaupnico vladi.

Vlada s proračunom zasleduje cilj konsolidacije javnih financ. Proračunski primanjkljaj, ki je za letos dovoljen v višini 1,5 milijarde evrov, naj bi se prihodnje leto znižal na eno milijardo evrov, kar izraženo v deležu BDP pomeni 2,9 odstotka. Leta 2015 se bo dodatno znižal na 2,4 odstotka BDP.

Bratuškova je prepričana, da predlagani proračun v danih razmerah najmanj posega v socialni status ljudi, vlada pa z njim zasleduje jasno začrtan cilj – uspešno, socialno pravično in solidarno Slovenijo.

Opozicija je ob obravnavi opozarjala, da je nerealen in ni razvojno naravnan, med prihodki pa ne upošteva drugega kot nove davke. K predlogu so zato vložili več dopolnil, o katerih bo DZ tako kot tudi o drugih proračunskih dokumentih glasoval danes.