Ob dnevu upora proti okupatorju pri spomeniku OF položili venec

Ob današnjem oziranju na naše zgodovinske korenine se je predsednica Pirc Musarjeva zahvalila vsem, ki so se uprli nasilju in zatiranju ter, "tudi za ceno lastnih življenj, položili temelje za našo svobodo". "Njihov pogum in odločnost nas navdihujeta in nas spominjata, da smo močnejši, ko smo združeni. Naj nam njihov zgled služi kot opomin in spodbuda, da ohranimo svobodo in dostojanstvo ter gradimo boljši jutri za vse nas," je navedla v poslanici.

Narodnoosvobodilno gibanje je bilo ključno obdobje v naši zgodovini, ko so se ljudje združili v boju za skupne cilje – svobodo, pravičnost in dostojanstvo. Enotnost in pogum bork in borcev gibanja pa sta narodu v tistih težkih časih dajala moč v boju proti okupatorju. "Na današnji dan se teh vrednot spominjamo, a vedno znova se moramo tudi zavzemati, da jih bomo ohranili ter prenašali znanje in izkušnje na prihodnje generacije. Vsak dan se moramo boriti za demokracijo, človekove pravice, strpnost in spoštovanje različnosti. Le tako lahko ohranimo dediščino tistih, ki so se borili za nas, in zagotovimo boljšo prihodnost zase in za prihodnje generacije," je izpostavila.

Žal tudi letošnje leto prinaša kruto spoznanje, da naš planet še zdaleč ni osvobojen nasilja in konfliktov, ugotavlja. "Po svetu se trenutno razplamteva kar 55 oboroženih spopadov, ki ljudem prinašajo trpljenje, za sabo pa puščajo razdejanje. Namesto da bi letos lahko govorila o začetku mirovnih procesov v Ukrajini, moram tokrat poleg vojne na evropskih tleh opozoriti na trpljenje in kršitev osnovnih človekovih pravic nedolžnih ljudi, predvsem otrok, žensk in civilistov, v Palestini. Do tega dogajanja nikakor ne morem ostati brezbrižna," je poudarila.

Zato je znova pozvala k premirju in končanju vojaških spopadov. "Mirna rešitev konfliktov je edini pravi način za zagotovitev varnosti in blaginje za vse vpletene strani," je prepričana.

Dodala je, da se mora mednarodna skupnost končno poenotiti v prizadevanjih za mir, stabilnost in pravičnost. "Veto bi morali uporabljati z mislijo na človekovo dostojanstvo, na osnovne človekove pravice, za zagotavljanje človečnosti, in ne s položaja moči ter golih političnih interesov. Skrajni čas je, da fige umaknemo iz žepov, da se od besed obžalovanja ter obsojanja premaknemo k dejanjem," je bila jasna.

"Prav je, da se danes spominjamo preteklosti, in še kako prav je tudi, da opozarjamo na trpljenje mnogih po svetu, ki ne vodi v boljšo prihodnost. Bodimo ponosni na borke in borce, ki so se borili za našo svobodo, ter se zavedajmo svoje odgovornosti. Za vzpostavitev miru in širjenje strpnosti. To mora biti naš boj. A ne z orožjem, temveč z razumom in z mislijo na sočloveka," je še dodala predsednica.

Golob ob dnevu upora proti okupatorju: Spoštovanje in upoštevanje razlik morata ostati osnovni načeli

Slovenski narod je v svoji zgodovini že nekajkrat dokazal, da zna slediti klicu svobodomiselnosti, je v poslanici, ki so jo posredovali iz vladnega urada za komuniciranje, zapisal Golob.

"Vemo, bili so trenutki, ko je bilo treba dvigniti glavo in jasno pokazati, da smo proti vsakršnemu zatiranju in nepravičnosti. Tako je bilo med drugo svetovno vojno, ko so za nas napočili najtežji časi in nas je okupator želel izbrisati in uničiti kot narod. To so bili časi, ko je osvobodilna fronta v ljudeh krepila pogum, ponos in samozavest, da smo se z bojem osvobodili in združili," je navedel.

Dan upora proti okupatorju naj bo po njegovih besedah zato priložnost za vse, da se znova spomnimo teh prelomnih zgodovinskih odločitev. Narodna zavednost, odločnost in neustrašnost naših prednikov so tisti stebri, na katerih danes stoji naša suverena država.

"A sporočilo dneva upora ni nekaj, kar prihaja iz preteklosti, da bi nas zgolj opozarjalo in ozaveščalo. Ne. Tudi v resničnosti 21. stoletja se vsakdo med nami srečuje s takimi ali drugačnimi sencami, ki se po tihem plazijo pod krinkami interesov, da bi nam zastrle sonce svobode," je opozoril.

Nasprotnik po njegovih besedah ni vedno sovražna vojska, temveč so zlasti v današnjih časih to pogosto ideje. "Take, ki v ljudeh spodbujajo najplitkejša čustva in počasi razjedajo družbeno tkivo. Gre za pojave, na katere se je vredno odzvati, če ne z dejanji, pa vsaj s prezirom. Da, tudi to je upor," je zapisal.

Evropa, ki se je po drugi svetovni vojni jasno odpovedala nasilju in spreminjanju meja, je po Golobovih besedah v zadnjih letih postala tarča teh nevidnih sil: "Nasprotnikov družbenega napredka, ki si s spodkopavanjem naših temeljnih vrednot želijo vnovič obuditi zamere med narodi, državami in posamezniki. Z osrednjim ciljem načeti našo povezanost in zavezanost demokraciji in človekovim pravicam ter zaustaviti naš napredek v družbo blaginje."

Dediščina prednikov nas uči, da sta v času takih izzivov ključna enotnost in zavedanje, da je pomemben del skupnosti prav vsak posameznik, je izpostavil. "Medsebojno spoštovanje in upoštevanje razlik morata ostati naši osnovni načeli, če želimo živeti v miru in graditi prihodnost. Tako, v kateri se posamezniku ni treba bati za osnovno preživetje ali morda celo za življenje," je dodal.

Dan upora proti okupatorju naj bo zato po njegovih besedah priložnost za obnovitev zavezanosti vrednotam svobode, solidarnosti in mirnega sožitja.

Asta Vrečko: Ne pozabimo, da so pravice priborjene

"Tudi zaradi boja naših prednikov danes živimo v svobodni državi s privilegijem, da živimo v miru," je ob dnevu upora proti okupatorju zapisala koordinatorica Levice Asta Vrečko. Vendar pa nam ta privilegij po njenih besedah daje tudi odgovornost pomniti, da so pravice priborjene, ne podarjene. Pozvala je k uporu proti skrajnim politikam.

Prazniki, ki jih obeležujemo konec aprila in v začetku maja, so del naše kulture, kolektivnega spomina in družbe. "To so prazniki vseh delovnih ljudi, vseh, ki se borimo za delavske, socialne in ekonomske pravice, za mir, solidarnost in svobodo. Vseh, ki spoštujemo zgodovino, in vseh, ki stremimo k izgradnji boljše prihodnosti," je v poslanici, ki so jo posredovali iz stranke, zapisala Vrečko.

Borci osvobodilne fronte so odšli v boj z odločnostjo, ki je izhajala iz sočutja do drugega, je poudarila: "Iz iskrene želje po boljšem in pravičnejšem svetu. Iz neomajne vere v posameznika kot nepogrešljivega člena skupnosti."

Zmaga nad fašizmom in nacizmom zato po njenih besedah ni pomenila le konca vojne. "Partizani in partizanke niso le pregnali okupatorja in ustavili nasilja. Stremeli so še dlje. Z bojem proti imperializmu in kapitalizmu so si iskreno prizadevali ustvariti pravičnejšo družbo in boljši svet za vse," je zapisala.

Danes spet živimo v času vojne na evropskih tleh, v času, ko se v svetu izvaja genocid, ter v času porasta skrajnih politik in neofašizma, je izpostavila. "Temu se je treba odločno upreti," je pozvala. Privilegij živeti v miru od nas po njenih besedah zahteva tudi prizadevanja za mir, pravice in dostojno življenje vseh ter da ne dopustimo revizije zgodovine. "Tako bomo zgled za druge države EU in prihodnje generacije," je dodala.