Delitev slovenskega ozemlja?

Zavod 25. junij organizira drugi shod ''za pravično mejo s Hrvaško'', ki bo v soboto, 26. aprila, ob 13. uri na domačiji Joška Jorasa. Pomagali mu bodo odstraniti cvetlična korita, katerih umik je dovolilo piransko sodišče. S shodom želijo ''podpreti Jorasa in druge slovenske borce za južno mejo ter se spomniti vseh, ki so se v preteklosti borili za Slovenijo''. Predsednik društva Marjan Podobnik je dejal, da so na shod vabljeni tudi vsi poslanci DZ in drugi visoki državni predstavniki s premierjem Janezom Janšo na čelu. Pričakuje tudi, da bo ''slovenska policija udeležence shoda v skladu svojimi pristojnostmi zaščitila, saj gre po njegovem za nesporno slovensko ozemlje, kar trdijo tudi vsi pristojni slovenski organi''.

V društvu sicer ne nasprotujejo mednarodni arbitraži ali sodišču, temveč sprejetim slovenskim izhodiščem za tako odločanje. V Zavodu 25. junij so po besedah Podobnika prepričani, da izhodišča vlade za reševanje meje s Hrvaško, ki jih je minuli teden potrdil odbor državnega zbora za zunanjo politiko, pomenijo veliko nevarnost, da bo Slovenija izgubila številne dele slovenskega ozemlja, lahko pa tudi neomejen dostop do odprtega morja. Menijo, da se o slovenskem ozemlju in morju v imenu Slovenije nihče nima pravice pogajati. ''Ne nasprotujemo arbitraži ali mednarodnemu sodišču, ne pristanemo pa, da bi se odločalo o nesporno slovenskem ozemlju in morju. Vlado in poslance pozivamo, naj razveljavijo škodljiv sklep o slovenskih izhodiščih za razsojanje pred mednarodnim pravosodnim telesom,'' so zapisali v sporočilu za javnost.

Parlamentarni odbor je minuli četrtek na zaprti seji sprejel za pogajanja za sklenitev posebnega sporazuma o reševanju mejnega vprašanja med Slovenijo in Hrvaško pred tretjim, ki naj bi jih slovenski pogajalci hrvaški strani predstavila v torek na prvem sestanku mešane skupine mednarodnopravnih strokovnjakov na Reki. Podobnik je poudaril, da v Zavodu 25. junija podpirajo vstop Hrvaške v EU in se zavzemajo za dobrososedske odnose s Hrvaško, ''toda ti lahko temeljijo samo na pravičnosti''. "Mi vztrajamo na pravični meji, Hrvaška pa nasprotuje načelu pravičnosti, torej ni za pravično mejo," je dejal. "Mi si želimo dobre odnose, osnova za to pa je pravičnost, saj brez pravičnosti ni medsebojnega spoštovanja," je poudaril.