Imate varuško, hišno pomočnico, inštruktorja ali čistilko, ki za vas delajo na črno? S plačilom tako imenovane vrednotnice v vrednosti devetih evrov, ki jo boste lahko po predlogu vlade od 1. januarja 2015 dalje za posameznika poravnali enkrat mesečno, jim boste lahko zagotovili socialno varstvo oziroma en dan delovne dobe, po precej vročih debatah v parlamentu znova pojasnjuje ministrica za delo Anja Kopač Mrak.
S tem so tako naročnikom storitev kot tudi izvajalcem ponudili enostavno možnost opravljanja določenih del. "Ne zatiskamo si več oči pred sivo ekonomijo," pravi ministrica in dodaja, da verjame, da bo marsikateri naročnik storitev tega vesel, saj bo s plačano vrednotnico brez strahu pred inšpekcijo na legalen način še naprej koristil storitve.
Praktični primeri:
Recimo, da Janez Novak potrebuje varuško za občasno varstvo svojih otrok. Izbere eno od varušk in se z njo dogovori za termin in ceno varstva ter ostale pogoje. Nato mora zanjo najprej plačati vrednotnico. To stori tako, da izpolni elektronski obrazec na portalu e-uprava in za določeni mesec prek elektronskega bančništva plača devet evrov. S tem je postopek za izdajo vrednotnice zaključen in lahko si jo natisne. Po opravljeni storitvi mu varuška le še izda račun, ki ga ob polletju upošteva pri poročanju Dursu o prihodkih.
V primeru, da posameznik prodaja domače izdelke, izdelke umetnostne obrti, druge izdelki, za katere se uporabljajo tradicionalni postopki, nabrane gobe, gozdne sadeže ali zelišča, pa mora v nasprotju s prvim primerom postopek izvesti sam. Najprej osebno dopolnilno delo prijavi na AJPES, nato za vsak posamezen mesec prek spleta plača vrednotnico v enaki višini. Vrednotnice se bo sicer lahko dobilo tudi na upravnih enotah. S tem so pogoji za nabiranje in prodajo gob izpolnjeni. Posameznik mora sicer kupcu izdati račun in prihodek ob polletju prijaviti Dursu.
Kot je pojasnil generalni direktor Direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela Peter Pogačar, so se leta spopadali z vprašanji poštenih ljudi, kako lahko legalno in čim bolj enostavno najamejo hišno pomočnico, čistilko, varuško in posameznike, ki opravljajo ostale podobne storitve.
"Ugotovili smo, da se do zdaj od osebnega dopolnilnega dela niso plačevali prispevki za socialna zavarovanja. Sledili smo primerom iz tujine," pojasnjuje Pogačar. "Z vrednotnico kot naročnik storitve prijavim delo in poravnam prispevke tistemu izvajalcu, ki bo to delo opravil. Postopek na spletu bo vzel 2 do 3 minute, lahko pa te dobite tudi na upravnih enotah. Ljudje bodo s tem dobili možnost, da prijavijo delo, ki se bo pri njih opravljalo. Vemo, da je precej brezposelnih, ki na črno opravljajo osebna dopolnilna dela, a nimajo nobene socialne varnosti," pravi in dodaja, da gre od ene vrednotnice sedem evrov za pokojninsko in dva evra za zdravstveno zavarovanje. Prispevek je določen pavšalno, s tem pa je prvič doslej omogočeno plačevanje prispevka za zavarovanje s strani fizične osebe. "Takšno delo se lahko opravlja le za fizične osebe," še poudarjajo.
Ko bo posameznik zbral 30 vrednotnic, se bo osebi priznal en mesec pokojninske dobe. "Splača se delati za različne naročnike, saj bo dobil ponudnik storitev več vrednotnic in s tem tudi več delovne dobe," svetuje ministrica.
Kako bo potekal nadzor?
Na ministrstvu pravijo, da se bo s tem povečal tudi nadzor, saj bodo v primeru, da bo imel posameznik s strani naročnikov plačanih 20 vrednotnic v šestih mesecih, prikazal pa bo na primer le 50 evrov zaslužka bo zadeva inšpektorjem hitro postala sumljiva. Zavedajo se, da sicer inšpektorji v naše domove nimajo vstopa in ne morejo biti popolnoma učinkoviti pri preprečevanju dela na črno, a kot pravijo, dajejo s tem ljudem inštrument, s katerim bodo to lahko uredili.
Trenutno fizičnim osebam za to grozi od 208 do 1877 evrov kazni, po novem pa bo ta razpon med 1000 in 7000 evrov.
Globe za nezakonito ravnanje se bodo z novim zakonom dvignile v povprečju za 25 odstotkov. Najbolj bodo poskočile kazni za šušmarje, to je fizične osebe, ki niso registrirane in delo opravljajo povsem brez dovoljenj. Trenutno fizičnim osebam za to grozi od 208 do 1877 evrov kazni, po novem pa bo ta razpon med 1000 in 7000 evrov. V primeru, da bo z delom na črno pridobljena premoženjska korist, je predviden njen odvzem. Če bo šlo za prekršek iz koristoljubja ali prekršek, težak prek 5000 evrov, pa bo mogoče od kršitelja po hitrem postopku zahtevati trikratnik minimalne globe.
Se uvedba takšnega sistema splača?
Na zgornje vprašanje so nam na ministrstvu pojasnili, da stroški vzpostavitve sistema znašajo okoli 200.000 evrov, gre pa za enkraten strošek. "Če bi se prvo leto v sistem prijavilo 3000 novih, bi že pokrili stroške vzpostavitve tega sistema," pravi ministrica in dodaja, da so lani julija beležili okoli 8000 ljudi, ki so imeli prijavljeno osebno dopolnilno delo. Potem se je število pričelo dvigovati in zdaj znaša že 9391 oseb.
Kot pravijo bo osebno dopolnilno delo omejeno glede na prihodke. Ti v posameznem polletju ne bodo smeli presegati treh povprečnih neto plač. Vsak posameznik bo moral na pol leta poročati na DURS o doseženem prihodku najkasneje do 10. dne v mesecu.
KOMENTARJI (489)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.