Zdenka Cerar, ki je na službeni poti na Kitajskem, Jelinčiču odgovarja, da ugotavljanje politične odgovornosti pri tožilcih ni možno, saj ima tožilec delovno oziroma profesionalno imuniteto in je pri svojih odločitvah samostojen in vezan zgolj in samo na ustavo in zakone. Cerarjeva je povedala, da se je, ker je v zvezi z Depalo vasjo dobivala stalne pripombe, ustne, preko medijev in tudi iz državnega zbora v tej smeri, da v kazenskih zadevah, ki so povezane z Depalo vasjo, tožilci niso delali zakonito in pravilno, odločila, da odredi strokovni nadzor.
Strokovni nadzor pomeni, da bodo vrhovni tožilci ugotavljali morebitne strokovne napake, ki so bile storjene v postopku. Glede na to, da je afera Depala vas precej odmaknjena, bo strokovni nadzor služil bolj za interno uporabo, saj je malo možnosti za uvedbo ponovnega kazenskega postopka. Cerarjeva pojasnjuje, da je bilo v tem primeru toliko različnih obdolžitev, da je prav, da stvar enkrat odkrijejo.
Državna tožilka Barbara Brezigar odgovarja, da je zadeva politično motivirana in je prepričana, da je to potrjeno tudi s tem, da je v nasprotju z običajno prakso dano obvestilo medijem o strokovnem nadzoru nad njo v konkretni zadevi. Ocenjuje, da je zadeva politična in da to pomeni tudi pritisk na njene pregledovalce.
In kaj zameri Barbari Brezigar, smo vprašali tudi predsednika SNS Zmaga Jelinčiča Plemenitega.
Povedal je, da je bilo narejenih kar nekaj napak, predvsem pri tem, da je Brezigarjeva najprej določene zadeve peljala naprej, potem jih je pa na sredi prekinila in ustavila preiskavo in zaključila zadevo. Brezigarjeva odgovarja, da je bila za njo zadeva zaključena v letu 1996, kot je kot državni tožilec strokovno odločila. Vse, kar se dogaja sedaj, je politično motivirano. Kaže, da se nekateri težko sprijaznijo z njenim uspehom na lanskih predsedniških volitvah, je še dodala Brezigarjeva.
Jelinčič še meni, da je res, da državna tožilka Cerarjeva politične odgovornosti ne more ugotavljati, ugotavlja pa strokovno napake, nesposobnosti ali pa pristranosti. Kar se tiče politične odgovornosti, nameravajo v državnem zboru sprožiti komisijo, ki bo raziskovala politično odgovornost gospe Brezigarjeve, je povedal Jelinčič.
Izredni strokovni nadzor se bo tako končal s poročilom vrhovni državni tožilki in pravosodnemu ministru. Kakšen bo rezultat, nam Zdenka Cerar ni mogla povedati.
Potek sojenja v primeru Depala vas
Sodni proces v zadevi Depala vas je bil zagotovo eden najbolj odmevnih pri nas. Potem, ko je leta 1996 državna tožilka Barbara Brezigar ovrgla vse ovadbe zoper vpletene, so lani štirje nekdanji pripadniki specialne brigade Moris sedli na zatožno klop. Sojenje se je junija letos končalo z oprostilno sodbo.
20. marca 1994 so pripadniki specialne brigade Moris v Depali vasi zaradi domnevne izdaje vojaške tajnosti aretirali Milana Smolnikarja, tajnega sodelavca kriminalistične službe. Akcija je sprožila nešteto vprašanj, med drugim, ali je šlo za protipraven odvzem prostosti in ali je bila aretacija izvedena na grozovit način. Afera je odnesla takratnega obrambnega ministra Janeza Janšo.
Dve leti kasneje je posebna skupina tožilcev z Barbaro Brezigar na čelu zavrgla vse ovadbe zoper vpletene, češ da takratni Varnostni organ obrambnega ministrstva ni prekoračil pooblastil.
Leta 1997 je eden glavnih akterjev afere, nekdanji pripadnik Morisa Darko Njavro, državo tožil za 100 milijonov tolarjev odškodnine. Potem se je odločil, da do razpleta sojenja tožbo umakne.
In proti koncu leta 1997 je vse kazalo na to, da je zgodbe konec. Dokler senat okrožnega sodišča v Ljubljani leta 1998 na pobudo Smolnikarjevega zagovornika ni uvedel preiskave zoper sedem nekdanjih uslužbencev obrambnega ministrstva. Po končani preiskavi je tožilstvo ponovno vložilo obtožnico, sojenje se je začelo novembra leta 2001.
Vendar je že na prvi obravnavi obramba zahtevala izločitev sodnika. Pred novim senatom se je proces zopet začel leto zatem. Na zatožno klop so sedli Darko Njavro, Simon Krejan, Andrej Pobregar in Robert Suhadolnik. Vsi so podali svoje zagovore, a brez zapletov tudi tokrat ni šlo. Sodnica je v začetku letošnjega leta zahtevala svojo izločitev, obramba se je ustrašila, da bo proces zastaral. A se je kaj kmalu spet pred novim senatom sojenje nadaljevalo z zaslišanjem prič. Med drugimi je svojo plat zgodbe pojasnil tudi Milan Smolnikar. Sledili so zaključni govori in po devetih letih tudi sodba. Štiri nekdanje pripadnike specialne brigade Moris je sodišče spoznalo za nedolžne aretacije na grozovit način, ne pa tudi nedolžne protipravnega odvzema prostosti, saj je to kaznivo dejanje že zastaralo.
