Največji zaslužkarji: od sodnega tolmača, ministrice do univerzitetnih profesorjev

Današnja nadgradnja Supervizorja je razkrila obsežna izplačila dodatnih avtorskih honorarjev zaposlenim na nekaterih fakultetah. Med desetimi največjimi zaslužkarji so kar štirje s Fakultete za upravo Univerze v Ljubljani, na prvem mestu pa je sodni tolmač Abdulaziz Počinka, diplomirani ekonomist in tolmač za albanski, turški, srbski in hrvaški jezik, ki je od januarja 2003 do marca letos na svoj račun prejel kar 769.416 evrov. Počinka je največ zaslužil na osnovi pogodb z notranjim ministrstvom, in sicer kar 401.244 evrov.

Kar štirje od desetih največ izplačil dobili od Fakultete za upravo

Takoj za njim je ministrica za izobraževanje Stanka Setnikar Cankar, ki je od države v tem času prejela kar 636.068 evrov. 541.848 evrov je znesek, ki ga je ministrici nakazala Fakulteta za upravo. Ker s slednje prihaja največ članov deseterice, smo za odziv zaprosili tudi vodstvo fakultete. V odzivu so med drugim zapisali, da so bila vsa izplačila v skladu z zakonodajo ter dodali, da niso izplačevali nobenih izrednih stroškov ali dodatnih storitev, ki ne bi bile potrebne za izvajanje temeljnega poslanstva fakultete. Še več odzivov preberite na tej povezavi.

Na tretjem mestu je Mirko Vintar, ki je redni profesor za področje informatike v upravi in e-uprave, prodekan za znanstveno-raziskovalno dejavnost ter predstojnik Raziskovalnega centra in Inštituta za informatizacijo uprave na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani. Od januarja 2003 do marca letos je na svoj račun prejel kar 569.102 evra, od tega 548.503 evre na osnovi poslovanja s Fakulteto za upravo.

Na četrtem mestu je Srečko Devjak, ki je upokojeni profesor, ki je delal na Fakulteti za upravo, kjer ima le še občasne obveznosti. Ta je v tem obdobju zaslužil 526.050 evrov. Tudi on največ na osnovi pogodb s Fakulteto za upravo.

Možina prodal umetniška dela, ki jih je podedoval po ženi

Na petem mestu je Stanislav Možina, ki je 460.222 evrov zaslužil s prodajo umetniške zbirke Narodni galeriji. Poklicali smo v Narodno galerijo, kjer nam je direktorica Barbara Jaki pojasnila, da so od njega v obdobju od 2009 do 1012 odkupili več umetniških del večje vrednosti (med njimi tudi umetniška dela Jakopiča, Jame, Kregarja in drugih), ki so obogatila njihovo zbirko. "Od prof. dr. Stanislava Možine smo v letih med 2009 in 2012 odkupili najpomembnejši del zbirke začetnika slovenske umetnostne zgodovine, akademika Franceta Steleta, soustanovitelja katededre za umetnostno zgodovino na ljubljanski univerzi, profesorja naših profesorjev. Profesor Možina je bil poročen s hčerko profesorja Steleta, ki je od očeta med drugim podedovala tudi umetnine pomembnih slovenskih umetnikov Jakopiča, Sternena, Jame, Kregarja, Kosa in drugih," pravi Jakijeva in dodaja: "Umetnine so sedaj sestavni del fonda Narodne galerije in že tudi razstavljene in publicirane v katalogu Nove pridobitve (leta 2011). Pozneje smo od istega lastnika odkupili še nekaj umetnin iz Steletove zbirke, ki pomembno dopolnjujejo nacionalno umetnostno zbirko, med njimi skicirko Matija Jame, grafično mapo Luigija Kazimirja, več risb slovenskih impresionistov, risbe Frana Tratnika in zgodnje grafike Božidarja Jakca, skupaj 34 umetnin."

Umetniška dela, s katerimi so obogatili Narodno galerijo

Na šestem mestu je specialist psihiatrije Vanja Fran Rejec, ki je v obdobju od leta 2003 do marca letos dobil nakazanih kar 456.183 evre. Od tega 209.296 evrov s strani Okrožnega sodišča Ljubljana, 181.094 s strani Okrajnega sodišča v Ljubljani ter 36.007 s strani Doma starejših občanov Ljubljana-Šiška. 

V drugi polovici seznama so še Vladislav Rajkovič, ki je profesor za področje informacijskih sistemov na Univerzi v Mariboru, Fakulteti za organizacijske vede in raziskovalni sodelavec Inštituta Jožef Stefan, in sicer odseka za inteligentne sisteme. Na straneh Fakultete za računalništvo in informatiko so zapisali, da je njegovo raziskovalno področje predstavljajo informacijski sistemi in metode umetne inteligence za pomoč pri odločanju. Rajkovič je zaslužil 443.945 evrov, od tega 359.976 evrov s pogodbami z Univerzo v Mariboru.

Na osmem mestu je Daniel Müller, ki je odvetnik Slovenije v arbitražnem postopku s Hrvaško. Müller je zaslužil 424.877 evrov, od tega s strani zunanjega ministrstva 365.150 evrov.

Na devetem mestu je Michael Charles Wood, ki je prav tako odvetnik Slovenije v arbitražnem postopku s Hrvaško. Njegov zaslužek je za las nižji od njegovega kolega Müllerja. Zaslužil je namreč 417.733 evrov.

Na desetem mestu je Maks Tajnikar, ki je zaslužil 421.501 evro. Tajnikar je redni profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in bivši gospodarski minister v obdobju od 1993 do 1996. Prav z Ekonomsko fakulteto ima največ podjemnih pogodb, fakulteta pa mu je nakazala 394.859 evrov.

Na 11. mestu je Remzo Skenderović, ki je s podjemnimi pogodbami zaslužil 409.326 evrov. Največ, 313.390 evrov s strani Okrožnega sodišča v Ljubljani. Skenderović je sodni tolmač za bosanski, hrvaški, srbski in makedonski jezik.

Na 12. mestu je Vladimir Smrkolj z Medicinske fakultete v Ljubljani, in sicer s katedre za kirurgijo. Smrkolj je zaposlen v UKC Ljubljana, dela pa tudi kot sodni tolmač. V tem obdobju je zaslužil 407.555 evrov. 184.376 evrov je dobil s strani Medicinske fakultete, 84.370 evrov s strani Zdravstvene fakultete ter 36.901 s strani Okrožnega sodišča v Mariboru in 21.725 evrov s strani Okrožnega sodišča v Ljubljani.

Na 13. mestu je z zneskom 395.744 evrov še en predavatelj, tokrat z Ekonomske fakultete. Marko Hočevar je redni profesor na Ekonomski fakulteti. Hočevar je na osnovi podjemnih pogodb s strani Ekonomske fakultete prejel 306.639 evrov, s strani Fakultete za upravo pa 75.335 evrov.

Na zadnjem, 14. mestu, je Polonca Kovač. Kovačeva se je leta 1996 zaposlila na Upravni akademiji Ministrstva za notranje zadeve, od začetka leta 2001 do konca leta 2003 pa je delovala kot namestnica državnega sekretarja za javno upravo. V letu 2001 se je tretjinsko, v letu 2003 pa polno zaposlila na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani, kjer je leta 2013 postala izredna profesorica za upravno pravo in pravno ureditev javne uprave. Od leta 2013 je članica izvršilnega odbora Slovenskega združenja za kakovost in odličnost za javni sektor. Kovačeva je od leta 2003 do marca 2015 prejela 386.195 evrov izplačil, ki jih je prejela prek avtorskih in podjemnih pogodb. Kovačeva je dobila s strani Fakultete za upravo 220.089 evrov, s strani Fakultete za socialno delo pa 34.083 evrov.

Preberite še prve odzive na današnjo objavo Komisije za preprečevanje korupcije.