Karl Erjavec in Ljubo Jasnič (Foto: Kanal A)

V stranki DeSUS tli nemir že od predčasnih decembrskih parlamentarnih volitev. V vrstah največje generacijske stranke v Sloveniji so se kresala mnenja o tem, kaj storiti s poslancem Ivanom Simčičem in njegovim nesrečnim spričevalom, del stranke pa je bil nezadovoljen z vstopom v vladno koalicijo. V zadnjih dneh pa so jih zmotila odpiranja ideoloških tem (selekcija povabljenih na državno proslavo ob dnevu državnosti in preimenovanje vojašnice Franca Rozmana Staneta).

Odpiranje teh tem je, svarijo v DeSUS, v nasprotju s koalicijsko pogodbo, zato je na včerajšnjem sestanku koalicije predsednik stranke DeSUS Karl Erjavec ponovil, da bo stranka iz koalicije izstopila, če bo ugotovila, da se ta ne ukvarja z reševanjem konkretnih težav v državi.

Danes je o tem in tudi o reševanju bank zasedal tudi izvršni odbor stranke. Tako bi DeSUS utegnil podpreti izredno sejo o opozicijskem predlogu novele k zakonu o uravnoteženju javnih financ.

Erjavec je tudi pojasnil, da so pretekli teden na vladi dobili na mizo pregled nekaterih slabih naložb bank, pri tem pa je dejal, da so bili precej razočarani. Pričakovali so namreč, da si bodo lahko ogledali konkretne podatke o domnevno spornih posojilih, za katere bi pričakovali, da vsebujejo informacije o višini posojila, o tem, kdo ga je prejel, kdo odobril in kako so bila posojila zavarovana. Vendar pa ta pregled na vladi takšnih podatkov ni ponujal, zato tudi dvomi, da ga bo t. i. skrbni pregled.

Zato pričakuje, da bo ta četrtek vlada ponudila vse podatke glede stanja v NLB, v nasprotnem primeru pa bi lahko stranka predlagala razpravo v državnem zboru, to pa pomeni izredno sejo.

Dobiček holdinga naj se steka v pokojninsko blagajno

Izvršni odbor pa je podprl predlog tudi o državnem premoženjskem holdingu. Vlada predlog zakona o tem še pripravlja, medtem ko je opozicijska Pozitivna Slovenija v četrtek v parlamentarno proceduro vložila svoj predlog zakona. V DeSUS menijo, da bi morala biti Kapitalska družba, če bo del holdinga, poseben steber, ki bo zagotavljal sredstva za pokojninsko blagajno. Erjavec se zavzema za to, da bi se ves dobiček holdinga, potem ko bodo banke sanirane, stekal v pokojninsko blagajno.

Šušteršič o višini slabega premoženja molči

Danes pa je o slabem premoženju v slovenskih bankah govoril tudi finančni minister Janez Šušteršič, ki je znova ponovil, da bo višina slabih terjatev bank znana v nekaj mesecih, prej pa vlada ne bo tvegala s številkami. "Določiti je treba ceno temu premoženju, ki ustreza neki realni ekonomski vrednosti, kar je s preprostimi besedami tisto, kar lahko pričakuješ, da boš za to premoženje iztržil, ko ga boš prodajal oziroma izterjeval terjatve," je pojasnil.

(Foto: Reuters)

Koalicijski partnerji bodo sicer v sredo govorili o reševanju NLB in vprašanju ustanovitve Slovenskega državnega holdinga, ki naj bi prevzel tudi vlogo mehanizma za čiščenje bančnih bilanc. Guverner Banke Slovenije Marko Kranjec je do te ideje skeptičen.

Minister je v povezavi s tem poudaril, da gre za dve ločeni vprašanji. Eno je vzpostavitev samega holdinga, glede česar obstaja po njegovih besedah precejšnje soglasje.

Pri tem je izpostavil, da struktura, ki jo predlagajo, pomeni še en odmik od političnega vpliva, saj naj bi državni zbor imenoval strokovnjake v nadzorni svet tega holdinga, medtem ko je sedaj imenoval direktno upravo Agencije za upravljanje kapitalskih naložb, predhodnico holdinga.

Drugo pomembno vprašanje pa je po Šušteršičevih navedbah to, ali se lahko holding uporabi tudi kot mehanizem za čiščenje bančnih bilanc, torej prevzame v nekem vmesnem obdobju slabo premoženje bank in ga unovči ter s tem povrne večji del stroškov ali morda vse stroške te operacije skozi neko obdobje, morda petih let.