V DeSUS bi vrnili pokojnine na raven pred krizo, druge poslanske skupine jim očitajo, da gre za 'predvolilni bonbonček'

Poslanci DeSUS so sami vložili novelo za vrnitev pokojnin na raven pred krizo. S tem želijo odpraviti zaostanek pokojnin iz časa, ko se te zaradi varčevalnih ukrepov niso usklajevale. Menijo namreč, da je upokojencem treba vrniti, kar so jim vzeli. K podpisu predloga pred vložitvijo so povabili tudi druge poslanske skupine, a podpisa ni prispeval nihče.

Trenutno uporabljate Adobe Flash Player verzije 8.

Za napredno uporabo našega novega predvajalnika priporočamo Adobe Flash Player 9, ki omogoča celozaslonski ogled in najboljšo kvaliteto videa.
Priporočamo najnovejšo različico Adobe Flash Player verzije 9, ki si ga lahko brezplačno naložite tukaj

Video

Poslanci DeSUS so danes v parlamentarni postopek vložili predlog novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, s katero bi pokojnine vrnili na raven pred krizo.

V DeSUS želijo s predlagano novelo odpraviti zaostanek pokojnin iz časa, ko se te zaradi varčevalnih ukrepov niso usklajevale, zato jih želijo zvišati za toliko, kolikor je znašalo prikrajšanje v preteklih letih. Tako bi se poleg že dogovorjene izredne uskladitve leta 2018 v višini 1,1 odstotka pokojnine po predlogu novele izredno usklajevale še v letih 2019-2022, in sicer v prvih treh letih za po dva odstotka, leta 2022 pa za en odstotek.

težave upokojencev

Predlog novele zakona je odmeval tudi na vrhu koalicije pred sejo vlade. Tako iz opozicije kot iz koalicije je bilo slišati očitke o predvolilnem bonbončku. (Foto: iStockphoto)

Kot je razvidno iz danes vloženega dokumenta, predlagatelji finančni učinek novele v štirih letih ocenjujejo na okoli 334 milijonov evrov, in ne na okoli milijardo, kot so navedli na sredini predstavitvi zakona.

Približno milijardo bi bili po navedbah iz dokumenta finančni učinki za pokojninsko blagajno v letih 2019-2022, če se upoštevajo tudi finančni načrti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki že vključujejo projekcije vseh rednih in izrednih uskladitev od leta 2018. Te obsegajo triodstotno uskladitev v letu 2018, 2,8-odstotno uskladitev v letu 2019 ter po triodstotno uskladitev v letih 2020, 2021 in 2022.

Skupaj z dodatnimi uskladitvami po predlogu novele bi tako finančni učinki v letu 2019 znašali okoli 95,6 milijona evrov, v letu 2020 okoli 199 milijonov evrov, v letu 2021 310,6 milijona evrov in v letu 2022 375,5 milijona evrov. Stroške za plačilo prispevkov za zdravstveno zavarovanje se za leta 2019-2022 ocenjuje na skupno 88 milijonov evrov.

K podpisu predloga povabili tudi druge poslanske skupine, a podpisa ni prispeval nihče

V DeSUS, kjer zaradi manj zahtevne dopolnitve zakona predlagajo obravnavo predloga po skrajšanem postopku, so k podpisu predloga pred vložitvijo povabili tudi druge poslanske skupine, a podpisa ni prispeval nihče.

V SMC in SD očitajo DeSUS, da gre za predvolilni bonbonček, v DeSUS pa menijo, da je upokojencem treba vrniti, kar so jim vzeli.

Upokojenka z denarnico

V DeSUS želijo s predlagano novelo odpraviti zaostanek pokojnin iz časa, ko se te zaradi varčevalnih ukrepov niso usklajevale. (Foto: iStock)

Po mnenju vodje poslanske skupine SD Matjaža Hana so takšni predlogi, tudi če so za upokojence upravičeni, šest mesecev pred volitvami zelo nevarni, saj lahko vsaka stranka vsako minuto predlaga svoj predlog zakona, s čimer pa bi "finance v Sloveniji razbili". "Kar smo naredili dobrega v tem mandatu, lahko z eno potezo podremo," je opozoril v izjavi novinarjem.

Kot je navedeno v dokumentu, bo finančni učinek izrednega usklajevanja pokojnin v letih 2019-2022 okoli 334 milijonov evrov, in ne milijarda, kot so v DeSUS predstavili v sredo.

Han sicer, kot pravi, razume DeSUS, a poudarja, da gre za resen predlog, ki terja resen odgovor poslanske skupine in tudi pogovor o tem, kje bodo ta denar vzeli. V tem primeru v SD glede predloga nimajo težav, je dodal. Spomnil pa je, da bo zakonodajni predlog DeSUS DZ obravnaval čez nekaj mesecev, ko bo že volilna kampanja.

Z vidika tekmovanja strank razmere v koaliciji po Hanovih ocenah niso dobre. "Zato je treba konje ustaviti in narediti, kar je treba, ne pa več delati potez, ki bodo na dolgi rok škodovale prihodnji vladi, pa naj bo leva ali desna," je dejal Han. Glede sprejemanja pomembnih zakonov do volitev pa ni optimist, je priznal.

Simona Kustec Lipicer: Prežvečeni so ti politični bonbončki

Simona Kustec Lipicer

V SMC in SD očitajo DeSUS, da gre za predvolilni bonbonček, v DeSUS pa menijo, da je upokojencem treba vrniti, kar so jim vzeli. (Foto: POP TV)

Vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer predloga DeSUS ni želela vsebinsko komentirati, ker se z njim še niso seznanili. Je pa po njenih besedah ta predlog v "cunamiju predlogov", ki da jih vse politične stranke s kakšno izjemo, med njimi SMC, ta trenutek vlagajo glede upokojencev. "Prežvečeni so ti politični bonbončki, predvsem pa neodgovorni do upokojencev in do vseh skupin v državi. Za vse moramo poiskati najboljše sprejemljive in realne rešitve. Vse ostalo načenja dostojanstvo vsakega posameznika iz teh skupin," je prepričana.

Kustec Lipicerjeva je na vprašanje glede razmer v koaliciji odgovorila, da je bil današnji sestanek povsem običajen in so v dialogu odprli aktualne zadeve ter se dogovorili, kako naprej. Kar nekaj zadev imajo še na dnevnem redu in enotno ocenjujejo, da jih želijo uspešno izpeljati do konca, je zatrdila in dodala, da ni razloga za to, da koalicija ne bi delovala.

Franc Jurša: Tudi v SMC so pred kratkim "delili predvolilne bonbončke"

Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša je na očitke glede predvolilnih bonbončkov odvrnil, da so slednje v SMC delili pred kratkim, na primer, ko so se zunaj dogovora le s svojimi ministri odločili za uredbo o plačah direktorjev v javnem sektorju. Spomnil je še na nagrade za zdravstvo in sanacijske odbore za sanacijo poslovanja bolnišnic.

Po besedah Jurše so o tem predlogu govorili na koalicijskem vrhu. Kot je pojasnil, je predlagal, da pogovor opravijo takrat, ko bo prisoten tudi prvak DeSUS Karl Erjavec. Je pa pozval koalicijska partnerja, da podprejo DeSUS v teh prizadevanjih.

"Tokrat pa gre za drugo kategorijo ljudi, za upokojence. Mislim, da so oni dali svoj prispevek k stabilizaciji javnih financ in je prav, da se jim postopoma, v petih letih nadoknadi, kar jim je bilo v času gospodarske krize odvzeto," je pristavil. Spomnil je, da gre za milijardo evrov v obdobju skoraj petih let.

Glede očitka ministrstva za finance, ki je opozorilo na spoštovanje fiskalnega pravila, je odgovoril z vprašanjem, kdo pravi, da bomo trošili več. On meni, da bomo v proračunu ostali na istem nivoju kot zdaj, saj se bo v pokojninsko blagajno zaradi več zaposlenih stekalo bistveno več denarja.

Na vprašanje, kaj je DeSUS naredil za upokojence, je odgovoril z besedami, da če jih ne bi bilo, niti rednega niti izrednega usklajevanja pokojnin ne bi bilo. Zdaj bomo po njegovih besedah videli, ali so drugih, ko govorijo o upokojencih, le polna usta ali pa so za to, da se upokojencem z najnižjimi pokojninami da več. "Ali pa bomo skrbeli le za dobro plačane, zdravnike, direktorje in ostale kategorije," je pristavil.

Premier Miro Cerar je po Jurševih navedbah tudi ob tem predlogu DeSUS deloval relativno umirjeno. "Bolj nemirna pa je bila finančna ministrica. A tega smo pri njej že navajeni. Sčasoma se bo tudi ona umirila," je o Mateji Vraničar Erman prepričan Jurša.

Prenesi v

Glasuj

Pošlji sporočilo

Tvoja E-pošta:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo:
 

Komentarjev: 81
 
proletarec1 08.12.2017 17:31:36
VRNITE UPOKOJENCEM TISTO, KAR STE JIM POKRADLI IN NENAKLADAJTE, Z NEKIMI USKLADITVAMI. ERJAVEC PA SE NIKOLI NI ZAVZEMAL ZA UPOKOJENCE.ZAVZEMA SE SAMO ZA SVOJ ŽEP.
Več komentarjev