'Nesmiselno bi se bilo vračati k razpravi, ali so zasebne šole potrebne ali ne'

V močno ideološko obarvano razpravo o uresničitvi odločbe ustavnega sodišča glede financiranja zasebnih osnovnih šol, ki je leta 2014 ugotovilo, da je zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja v neskladju z ustavo v delu, ki določa, da država javno veljavne programe osnovnošolskega izobraževanja financira 85-odstotno, se je z današnjim dnem vključil tudi predsednik države Borut Pahor.

Ta je v predsedniški palači pripravil posvet o odgovornosti države za ustanavljanje in delovanje zasebnih osnovnih šol s poudarkom, da cilj dogodka ni zgolj pogovor o štiri leta stari odločbi ustavnega sodišča, temveč zbližati različne poglede na umeščenost zasebnih šol v slovenski izobraževalni sistem. 

"Posvet ima torej večjo ambicijo od te, da se osredotoči zgolj na vprašanje uveljavitve zavezujoče odločbe ustavnega sodišča glede zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Seveda se razpravljavci temu ne bomo izognili, vendar vas vabim, da to umestimo v koncept širšega premisleka o nadaljnjem razvoju vzgoje in izobraževanja v Sloveniji," so zapisali v predsednikovem uradu.

Predstavniki dijakov in študentov: razočarani, ker niso prejeli vabil na posvet

Svoja stališča na Pahorjevo pobudo so predstavili strokovnjaki, zdajšnji minister za izobraževanje in trije nekdanji šolski ministri, prav tako pa tudi ustanovitelji ter direktorji zasebnih šol. predstavniki staršev in učiteljev.

"Z razočaranjem in obžalovanjem" pa so novico o posvetu sprejeli predstavniki dijakov in študentov, saj niso bili med prejemniki vabila na dogodek. "Z razočaranjem zato, ker izvoljeni predstavniki dijakov in študentov na posvet nismo bili povabljeni, z obžalovanjem pa, ker smo prepričani, da lahko o teh temah utemeljeno in kompetentno razpravljamo," so predstavniki obeh organizacij zapisali v skupnem sporočilu.

Poudarili so, da želijo mladi v Sloveniji prevzeti odgovornost in razpravljati o prihodnosti slovenske družbe. "Hočemo sodelovati kot aktivni deležniki, še posebej v razpravah, ki se tako neposredno tičejo mladih, kot je razprava o prihodnosti slovenskega izobraževalnega sistema. Mladi nočemo biti statisti, nočemo biti kulisa razpravi, kot je to bila dosedanja praksa vaših posvetov. Zato upamo in verjamemo, da boste izvoljene predstavnike dijakov in študentov povabili na prihajajoče posvete, na katerih se razpravlja o družbeno pomembnih in za razvoj Slovenije ključnih problematikah. Mladi želimo soodločati o prihodnosti države, v kateri želimo živeti," so še zapisali dijaki in študenti. 

'Ni nacije, ki bi prepuščala svoje ohranjanje in napredek zasebnim interesom'

Je pa dopoldanski posvet v predsedniški palači minil v znamenju podajanja na trenutke ostrih mnenj glede umeščanja zasebnih šol v sistem vzgoje in izobraževanja. 

Minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo je uvodoma opozoril, da je šolski sistem temelj ohranjanja nacije. Zato na ministrstvu vztrajajo "na mreži javnih šol, saj ni nacije, ki bi v celoti prepuščala svoje ohranjanje, razvoj in napredek zasebnim interesom". Se je pa strinjal, da je prav, da zasebne šole obstajajo.

Nekdanji šolski minister Igor Lukšič je dejal, da je v zadnjih letih ideološki boj, ki je spremljal razprave o zasebnih in javnih šolah, zvodenel, zato v ospredje prihajajo druga vprašanja, kot na primer, kako odpraviti nekatere čisto tehnične pomanjkljivosti. Pri tem je pozval, naj se to dela počasi in premišljeno.

Na vprašanje, ali so zasebne šole za šolski sistem prednost ali ovira, je nekdanji šolski minister Slavko Gaber odgovoril, da sam rad išče vmesne poti, zato je bil tudi celoten sistem zasebnega in javnega šolstva nastavljen tako, da omogoča logiko "in in" in ne "ali ali". V katero smer bo šel ta sistem v prihodnje, ne ve, meni le, da ne bi smel iti v smer, da bi se iz javnih sredstev v zasebnih šolah ustvarjal dobiček.

'Dokler nimamo pogojev za dobro šolstvo, je razprava o zasebnem šolstvu je toksična'

Ivan Štuhec iz Zavoda Antona Martina Slomška, v okviru katerega delujeta zasebni osnovna šola in gimnazija, je ocenil, da kaj takega ni mogoče. "Finančno stanje v zasebnih šolah nikjer ni tako, da bi se lahko kdo iz tega bogatil. Tu v slovenskem kontekstu ni mogoče delati dobička," je dejal.

Nekdanja ministrica za izobraževanje Maja Makovec Brenčič je ocenila, da bo treba v prihodnje predvsem razmišljati o tem, kaj "pripuščati in kaj ne pripuščati" v šolski prostor ter ali ga to bogati. 

Predstavnica civilne iniciative Kakšno šolo hočemo Jožica Frigelj je pojasnila, da nasprotujejo javnemu financiranju zasebnikov v šolstvu. "Dokler nimamo zagotovljenih odličnih pogojev za dobro šolstvo, dotlej se je nehigienično pogovarjati o peščici osnovnih šol. Dokler se otroci v javni šoli učijo iz raztrganih učbenikov, telovadijo v nevarnih telovadnicah, dokler učitelji iz lastnih sredstev kupujemo material za izvajanje učnih načrtov, je ta razprava o zasebnem šolstvu toksična," je dejala. 

Sodelujoči z različnim pogledom na to, kaj je imelo v mislih Ustavno sodišče

Nekdanji direktor Zavoda sv. Stanislava, v okviru katerega delujeta zasebni osnovna šola in gimnazija, Roman Globokar temu, da zasebne šole zasledujejo svoje partikularne interese, ni oporekal, poudaril pa je, da gre za interese znotraj "demokratične osnove, na kateri je utemeljenega naša država".

Direktor Waldorfske šole Ljubljana Iztok Kordiš je odgovoril na navedbe, da imajo zasebne šole možnost, da selekcionirajo učence oziroma same prosto izbirajo, koga bodo sprejele in koga ne. "Naš osnovni namen je vključevalnost. Imamo npr. 11,5 odstotka otrok s posebnimi potrebami," je pojasnil.

Vsi sodelujoči so se strinjali, da mora država uresničiti odločbo ustavnega sodišča, ki je določilo, da mora država javne programe v zasebnih osnovnih šolah financirati v celoti. Se je pa pokazalo, da imajo različen pogled na to, kateri del javnega programa je imelo pri tem v mislih ustavno sodišče.

Globokar je meni, da je imelo ustavno sodišče v mislih 100-odstotno financiranje celotnega javnega programa - tako obveznega, kot so npr. obvezni predmeti, kot razširjenega, kot stanpr. popoldansko bivanje in jutranje varstvo. Makovec Brenčičeva pa je poudarila, da razširjeni program ni obvezen in da se lahko določi tudi drugačno financiranje od 100-odstotnega. Slednje je po njenih besedah upoštevalo tudi ministrstvo v času, ko ga je vodila, ko je predlagalo popravke zakonodaje v smeri, da se obvezni program financira 100-odstotno, razširjeni pa 85-odstotno. Aktualni minister za izobraževanje se danes glede tega ni želel opredeljevati. Dejal je le, da bo to vprašanje prepustil pravnikom.

Pahor: Nesmiselno bi se bilo vračati k razpravi, ali so zasebne šole potrebne ali ne

Za nekdanjega ustavnega sodnika Ernesta Petriča je bistveno, da država v celoti financira tisto, za kar določa, da je obvezno, "lahko pa se pogovarjamo, kaj vse v to sodi".

Predsednik Pahor je na koncu posveta poudaril, da so zasebne šole v zadnjega četrt stoletja postale pomemben del slovenskega izobraževalnega sistema, zato bi se bilo nesmiselno vračati k razpravi, ali so potrebne ali ne. V prihodnje se je treba tako usmeriti predvsem v to, kako graditi naprej, da bo šola pri nas nasploh postala še bolj kakovostna in dostopna. "Zato dajmo misliti vnaprej in pojdimo korak za korakom," je pozval.

Pikalo koaliciji že predstavil štiri možne različice

V tednu dni od neuspele ustavne obtožbe je šolski minister Pikalo koalicijskim partnerjem predstavil štiri različice za uresničitev ustavne odločbe o financiranju javno veljavnih programov v zasebnih devetletkah. Koalicijski partnerji so za eno od omenjenih različic že podprli, minister pa njene vsebine ne razkriva. 

Kot je v izjavi novinarjem po seji vlade minuli teden povedal Pikalo, bodo na ministrstvu predloge rešitev, s katerimi nameravajo uresničiti ustavno odločbo, pripravili v nekaj tednih. Pri sprejemanju rešitev želi doseči čim širši konsenz, je pojasnil in dodal, da pa bo z natančno izdelano rešitvijo najprej seznanil koalicijske partnerice in nato tudi druge. S tem je minister odgovoril na vprašanje, ali bo podporo za rešitve iskal tudi pri opozicijskih strankah.

Zaradi neizpolnjevanja ustavne odločbe glede financiranja zasebnega šolstva se je v torek pred DZ zagovarjal premier Marjan Šarec. Glasovanje je uspešno prestal, saj sta predlog ustavne obtožbe podprli le SDS in SNS, ki sta ga tudi vložili v parlamentarni postopek.